PETROV NOVČIČ
LE DEL VATIKANSKEGA DOBRODELNEGA SKLADA GRE REVNIM
Christine Niles; 11. december 2019
Do 90 % denarja iz sklada Petrov novčič (Peter’s pence) se je porabilo za krpanje administrativnega primanjkljaja.
VATIKAN – Vatikan porabi veliko večino svojih dobrodelnih sredstev ne za pomoč revnim, temveč za plače in druge upravne stroške.
Novo poročilo v reviji The Wall Street Journal razkriva, da Vatikan porabi kar 90% sredstev iz sklada Petrov novčič, ki se oglaša kot papeževa dobrodelnost za revne, za izplačilo primanjkljajev v upravnem proračunu Vatikana, vključno s plačami in sorodnimi stroški.
Skupna sredstva za sklad Petrov novčič znašajo približno 670 milijonov dolarjev, vatikanski viri, ki so govorili poznavalcem Vatikana Francisom Rocco, pa so razkrili, da se približno dve tretjini tega denarja namenja za pokrivanje proračunskega primanjkljaja Svetega sedeža.
»Česar Cerkev ne oglašuje, je to, da gre večina te nabirke, ki na letni ravni znaša več kot 50 milijonov evrov (55 milijonov dolarjev),« piše Rocca, »za krpanje luknje v upravnem proračunu samega Vatikana, medtem ko se po besedah ljudi, ki so seznanjeni s skladom, zgolj 10% porabi za dela usmiljenja.
Ta novica prihaja sredi preiskave o domnevni korupciji in pranju denarja v Vatikanu zaradi 250 milijonov dolarjev vredne naložbe denarja iz sklada Petrov novčič v prestižno londonsko nepremičnino. Novica obenem sledi poročilom, da so bila ista dobrodelna sredstva porabljena za naložbo v podjetje, ki je več kot milijon dolarjev namenilo eksplicitnemu homoseksualnemu filmu.
Dokumenti, zaseženi med racijo v Vatikanu dne 1. oktobra, ki so neuradno prišli do italijanskih medijev, kažejo, da je bil denar za londonsko nepremičnino prej vložen v naftno ploščad ob obali Angole, preden je Vatikan leta 2015 prodal svoje delnice zaradi zaskrbljenosti glede nestanovitnosti naftnega trga.
Področje svojega udejstvovanja je nato preusmeril na nepremičnino v londonskem okrožju Chelsea, in jo spremenil v 50 luksuznih stanovanj. Nakup ni uspel prinesti pričakovanega dobička, zaradi česar je imel Vatikan izgubo pri svoji naložbi.
Medtem ko se je javnost v šoku odzvala na večmilijonsko transakcijo, v katero je bil vključen papežev sklad za revne, je papež tvegano dejanje upravičil kot ‘dobro upravljanje’.
»Predvsem je pri dobrem upravljanju normalno, da iz sklada Petrov novčič pride neka vsota denarja, in kaj naj storim? Jo dam v predal? Ne, to je slabo upravljanje,« je rekel papež Frančišek na letalu, ko se je vračal s Tajske konec novembra. »Poskrbim za naložbo, in ko nastopi potreba, poskrbim, da dam.« To je »dobro upravljanje,« je zatrdil.
Večina katoličanov bi lahko oporekala papeževi trditvi, saj verjamejo, da so njihove donacije namenjene neposredno za lajšanje revščine po vsem svetu, ne pa za večmilijonske naložbe v luksuzne nepremičnine ali tujo nafto.
Spletna stran samega Vatikana spodbuja katoličane naj prispevajo v sklad Petrov novčič »kot znamenje dobrodelnosti, način podpore delovanju papeža in vesoljne Cerkve, ki daje prednost predvsem najbolj ubogim in Cerkvam v stiski. To je obenem povabilo, da bodite pozorni na nove oblike revščine in krhkosti, in jim bodite blizu.«
Glede na novice, da se večji del papeževega sklada za revne ne le vlaga v nedonosne poslovne podvige, ampak se uporablja tudi za plače in druge administrativne stroške pri Svetem sedežu, bi lahko katoličani začeli dajati manj, kot dajejo sedaj.
Sklad Petrov novčič v zadnjih letih trpi zaradi upada donacij od 67 milijonov dolarjev leta 2017 na 55 milijonov dolarjev lani. Vatikanski opazovalci pravijo, da je upad posledica izgube zaupanja v Cerkev zaradi »poletja sramote«1 in svetovne krize cerkvenih spolnih zlorab.
Rocca pravi, da »Razčlemba načina, kako Sveti sedež uporablja sredstva iz sklada Petrov novčič, o kateri se je le malo poročalo in so z njo seznanjeni le višji vatikanski uradniki, povzroča zaskrbljenost med nekaterimi Cerkvenimi voditelji, da so bili verniki zapeljani glede uporabe donacij, kar bi lahko še bolj škodilo verodostojnosti vatikanske finančne uprave pod papežem Frančiškom.«
Nedavna poročila tudi razkrivajo, da je uradnik kurije priznal, da je denar ameriških darov porabil za odpis vprašljivega 50 milijonskega posojila rimski bolnišnici, obremenjeni s škandali.
Zadevna bolnišnica, Dermatološki inštitut Brezmadežne (Istituto Dermopatico dell’Immacolata (IDI)), je bila leta 2016 preiskana in obtožena zaradi poneverbe, pranja denarja in davčnih goljufij v višini skoraj ene milijarde evrov.
Po zavarovanju posojila IDI ni mogel povrniti zneska, kar je povzročilo, da je Vatikan poskušal povrniti svojo izgubo z zagotovitvijo nepovratnih sredstev prek ameriške Papeške fundacije (Papal Foundation). Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin je pred kratkim priznal, da stoji za spornim posojilom v višini 25 milijonov dolarjev, izsiljenim s pomočjo kardinala v Washhington D. C. Donalda Wuerla.
Dotacija je leta 2017 povzročila notranjo vstajo med člani Papeške fundacije, številni pa so v znak protesta odstopili.
Medtem ko se je Parolin zavezal, da bo posojilo odplačal, pogoji ostajajo splošni in neopredeljeni – brez podpisnika posojila, brez obrestne mere in ocene odškodnine v primeru neplačila – kar je povzročilo nadaljnje notranje nemire in kritike med člani fundacije.
1 »Poletje sramote« se nanaša na poletje leta 2018, ko je javnost izvedela za desetletja spolnih zlorab kardinala Theodora McCarricka, svetovalca papeža Frančiška.
Vir: https://www.churchmilitant.com/news/article/only-a-fraction-of-peters-pence-funds-go-to-the-poor