Vatikanski novinar poroča, da je imel papež Frančišek v času vrhunca krize, ki jo je povzročil kitajski virus, v Vatikanu tajne pogovore s Pfizerjevim denarnim mogotcem in veterinarjem Albertom Bourlo.

Nerazkrita srečanja niso bila vključena v dnevni bilten, ki ga objavlja Tiskovni urad Svetega sedeža (ki obvešča vatikanske novinarje o papeževih javnih in zasebnih avdiencah), in o njih ni poročal noben drug vatikanski medij.

Objavljeni dokument omejuje tradicionalno obhajanje zakramentov, namiguje na to, da bi bilo lahko v prihodnje preklicano dovoljenje, da se tradicionalna maša sploh sme obhajati in določa kazni za duhovnike, ki ne bodo somaševali.

»Motuproprij Responsa nas postavlja na zelo očitno spolzko pot proti popolnemu neposrednemu zatrtju maše vseh časov … Ustvarja oblak pogube, ki meče senco na prihodnost izročila, in zdi se, da je zasnovan posebej za vzbujanje občutkov tesnobe, začasnosti in dvoma pri vernikih. Skratka, je antiteza upanja; odprto povabilo k obupu.«

Sveti sedež se je namerno odrekel nadnaravnemu poslanstvu Cerkve in se s proti-kristološkim proti-učiteljstvom postavil v vlogo služabnika novega svetovnega reda in prostozidarske globalizacije.

Rezultat tega je, da je pravo Cerkev zlorabila sekta krivoverskih in izprijenih modernistov, ki so odločeni uzakoniti prešuštvo, sodomijo, splav, evtanazijo, malikovanje in vsakovrstno sprevrženost razuma in volje.

Namesto očiščujoče krstne vode predlaga Covid religija kot edino sredstvo zveličanja cepivo, ki prinaša invalidnost in smrt. Namesto vere v Božje razodetje najdemo vraževerje in nerazumno privolitev v navodila, ki v sebi nimajo nič znanstvenega in obsegajo obrede in liturgije, ki resnično vero oponašajo z bogoskrunsko parodijo.

Nekdanji podpredsednik Pfizer-ja dr. Michael Yeadon:
»Na drugi strani imate vlade in njihove svetovalce, ki vam lažejo, da se različice dovolj razlikujejo od sedanjega virusa, da tudi v primeru imunosti zaradi naravne izpostavljenosti ali cepljenja predstavljate tveganje in morate priti po to dopolnilno cepivo.

Ko rečem, ‘vaša vlada vam laže na način, ki bi lahko pripeljal do vaše smrti in smrti vaših otrok’, ljudje ne morejo začeti resno jemati te misli.

Ne bodo verjeli, da jim bo vlada lagala, ne verjamejo, da bi vlada kdaj storila kaj, kar bi jim škodilo, čeprav tako je.«

Afriški nadškof Samuel Kleda je razvil način zdravljenja koronavirusa, ki ga je odobrila vlada.

Nadškof ne želi, da bi uporabo snovi, kot jo navdihuje tradicionalna medicina, zamenjali s čarovništvom in magijo. »Zdravimo s pomočjo rastlin in po priprošnji Device Marije,« je njegova znana izjava.

»Ni bilo ene smrti. Vsi, ki so jemali zdravilo, so ozdraveli,« je zatrdil.

In v nasprotju s številnimi razvitimi državami afriške države svoje bolnike s koronavirusom dejansko zdravijo.

Objave na Facebooku ponujajo dokaze o povezavi med cepljenjem proti COVID in smrtnimi primeri.

Nobeno od cepiv proti COVID-19 ni odobreno za nosečnice in vsa se delijo na podlagi odobritve v izrednih razmerah. Poleg tega se vsa štiri cepiva, ki se trenutno delijo, proizvajajo in/ali testirajo s celičnimi linijami, ki izvirajo iz splavljenega otroka.

Po drugi svetovni vojni je mednarodna skupnost prepoznala resne nevarnosti neprostovoljnega znanstvenega in medicinskega eksperimentiranja na ljudeh. Po nacističnih grozodejstvih je svet potrdil Nürnberški zakonik.

Medtem ko je januarja skupina neodvisnih zdravnikov ugotovila, da poskusna cepiva proti COVID-19 »niso varnejša« od samega virusa, nova analiza stopnje smrtnosti zaradi cepiv v Izraelu kaže, da je to res mogoče do dramatične stopnje.

Pfizerjevo poskusno cepivo mRNA je v zadnjih petih tednih cepljenja ubilo »približno 40-krat več (starejših) ljudi, kot bi jih sama bolezen«. Med mlajšimi te številke dosegajo smrtnost, ki je 260-krat večja od števila žrtev, ki bi jih v danem časovnem okviru zahteval virus COVID-19.

Resolucija 2361 (2021) vladam nalaga, naj zagotovijo, da »so državljani obveščeni, da cepljenje NI obvezno in da se nikogar politično, socialno ali kako drugače ne sili, naj se cepi, če tega ne želi sam«.

Svet Evrope, ki je vodilna organizacija Evropske unije za človekove pravice in upravni organ Evropskega sodišča za človekove pravice, je državam članicam tudi naročil, naj »zagotovijo, da nihče ne bo diskriminiran, če ni bil cepljen zaradi možnih zdravstvenih tveganj ali ker ni želel biti cepljen«.

Torej, čeprav je celična linija zarodka »pridobljena v sedemdesetih letih … to ne spremeni njenega značaja. Svojstvo stvari … ostaja nespremenjeno – to pomeni, da gre za celično linijo splavljenega ploda, za del telesa, ki pripada otroku, ki mu je bil ukraden s splavom. Še vedno je del njegovih ostankov«.

»Zlasti katoličani, ki imajo razvit moralni sistem, morajo biti pripravljeni, da bodo zavzeli stališče glede tovrstnih zadev, četudi bi to pomenilo resne nevšečnosti. Pripravljeni bodo morali biti za boj v tej bitki.«

ODPRTO PISMO NADŠKOFA VIGANÒJA TRUMPU

Pišem vam ob popolnem molku tako civilnih kot verskih oblasti.

V teku je globalni načrt, imenovan velika ponastavitev (The Great Reset). Njegov snovalec je globalna elita, ki si želi podrediti celotno človeštvo z vsiljevanjem prisilnih ukrepov, s katerimi lahko drastično omeji posameznikove svoboščine in svoboščine vsega prebivalstva.

Gospod predsednik, mislim, da že veste, da bo v nekaterih državah velika ponastavitev sprožena med koncem tega leta in prvim trimesečjem leta 2021.

Danes sem bil udeležen v prometni nesreči in kmalu zatem umrl. Takoj sem se znašel v strašnem okolju. Bilo mi je sojeno. Vse moje življenje je bilo pod drobnogledom.

Ko sem zagledal nedoumljivo veličastvo našega Gospoda, mi je takoj postalo jasno, da ima najmanjša malomarnost element neskončnosti, ker je žalitev za neskončno dobrega Boga. Nobena malomarnost ni majhna stvar. Kaj pa moje neštete malomarnosti?

Vsak papež si mora zelo vzeti k srcu tisto, kar je razglasil Prvi vatikanski koncil: »Sveti Duh ni bil obljubljen Petrovim naslednikom, da bi po njegovem razodetju lahko oznanjali nov nauk, ampak da bi z njegovo pomočjo lahko ohranjali neokrnjeno in zvesto razlagali razodetje, zaklad vere, posredovan po apostolih.« (Dogmatska konstitucija Pastor aeternus, poglavje 4)

Zagovarjanje pravne zveze, da bo zakonsko poskrbljeno za življenjski slog zoper izrecno Božjo zapoved, človeško naravo in zoper človeški razum, je nova doktrina.

Spodbujanje zakonitega načina življenja v grehu je v nasprotju z jedrom samega evangelija.

Raymond Leo kardinal Burke:

Vir najgloblje žalosti in pereče pastoralne zaskrbljenosti je, da zasebna mnenja, o katerih so novinarji poročali s toliko poudarka in jih pripisujejo papežu Frančišku, ne ustrezajo trajnemu nauku Cerkve, kot je izražen v Svetem pismu in svetem izročilu, ki ga varuje, ščiti in razlaga učiteljstvo.

Enako žalostni in zaskrbljujoči so razburjenost, zmeda in zmote, ki jih povzročajo med katoliškimi verniki, pa tudi pohujšanje, ki ga na splošno povzročajo s popolnoma napačnim vtisom, da je Katoliška cerkev spremenila smer, torej je spremenila svoj trajni nauk o tako temeljnih in kritičnih vprašanjih.

Papež Frančišek je šokiral svet s hvaljenjem redovnice, ki spodbuja katoliško sprejemanje navzkrižnega oblačenja, operacij »spremembe spola« in istospolnih odnosov.

Pohvala papeža Frančiška je prišla v luči njenega odprtja novega kompleksa dvanajstih majhnih apartmajev, rezerviranih izključno za moške, ki trdijo, da so ženske, in njihove spolne partnerje. Papež je v komunikaciji s sestro Cremono njene transspolne stranke označil za »dekleta«.

Če Trump izgubi predsedniške volitve, bo zadnji kathèkon (on, ki zadržuje) padel (2. Tes. 2: 6-7), ta, ki preprečuje, da bi se »skrivnost nepostavnosti« razkrila, in diktatura novega svetovnega reda bo imela zaveznika v novem ameriškem predsedniku.

Znašli bi se pred orvelovsko diktaturo, ki si jo želita tako »globoka država« kot tudi »globoka Cerkev«, v kateri bi bile pravice, ki se danes štejejo za temeljne in neodtujljive, poteptane ob sokrivdi glavnih medijev.

Vatikanska akademija zagovarja opuščanje besede Bog iz dokumenta o pandemiji s ciljem doseči »najširše možno občinstvo«.

Kritiki so poudarili, da vatikanski dokument »ne omenja Boga, Jezusa Kristusa, Svetega Duha, Cerkve, zakramentov, molitve in niti dobrodelnosti«

»Nikjer v dokumentu ni omenjeno, da je Bog naš končni cilj, da je Kristus naše upanje in da potrebujemo milost Svetega Duha tako za naše moralno spreobrnjenje kot za dobro moralno življenje. Nikjer ni omenjena niti Cerkev – podeljevalka zakramentov kot vira milosti.«

Nadškof Hector Aguer je v svoji najnovejši kolumni navedel pet sodobnih »ran«, ki neposredno vplivajo na Cerkev in ne le na okoliško kulturo.

V sekularizirani kulturi, ki zavrača Katoliško cerkev, je poseben značaj Aguerjevega stališča v tem, da meni, da nevarnost prihaja predvsem od znotraj. To tudi pomeni, da je odgovor v Cerkvi, ki mora te rane zaceliti, da bi lahko igrala svojo resnično vlogo.

Zaključek Hectorja Aguerja je še posebej iskren: »Katoliška odsotnost z območij, kjer se pojavlja nova kulturna moč, pušča svet v rokah Očeta laži.«

Katoliška cerkev posveča mesec julij Jezusovi predragoceni Krvi. Sveti apostol Peter nas spominja, da smo bili, ko smo bili še mrtvi v svojih grehih, milostno odrešeni po predragoceni Krvi Jezusa Kristusa, našega Gospoda, Božjega Jagnjeta.

Kot nas svari sveti Pavel v Pismu Efežanom 6, se naš boj ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih. Nobeno človeško orožje ne more razorožiti teh zlih duhov, toda Jezusova predragocena Kri jih je vedno mogla in jih zlahka bo, če se bomo k njej pogosto zatekali.

Islamski učenjak je pojasnil, zakaj je bila ponovna osvojitev Hagije Sofije neizogibna kot posledica islamske teologije svetega prostora: »Islamska teologija trdi, da je v primeru, ko so bile v zgradbi izrečene muslimanske molitve, to mošeja.«

»Grožnja Hagiji Sofiji je grožnja naši duhovnosti in zgodovini,« je opozoril patriarh Kiril, vodja Ruske pravoslavne cerkve.

Odnos papeža Frančiška do islama je zanj veliko pomembnejši od njegovega ekumenskega odnosa do vzhodnih pravoslavnih kristjanov.

Upokojeni poljski nadškof je brate škofe in sobrate duhovnike opozoril, da bodo »končali v peklu« zaradi siljenja vernikov, naj kot odgovor na pandemijo koronavirusa sveto obhajilo prejmejo samo na roko.

Nadškof Jan Paweł Lenga ni skoparil z besedami, ko je obtožil duhovnike, ki vztrajajo pri deljenju svetega obhajila samo na roko, da ne poznajo zgodovine in nimajo spoštovanja do svetega zakramenta.

»Poljska je še vedno goreča v veri, poljski ljudje pa nočejo prejeti obhajila na roko in stoje, kot v izrojenem zahodnem svetu.«

Ko se ukrepi za zaustavitev COVID-19 v Evropi postopno odpravljajo in se svete maše previdno znova odpirajo za javnost, so se številne škofovske konference v državah, kot sta Italija in Avstrija, odločile, da bodo duhovnike obvezale, naj sveto obhajilo delijo samo na roko, čeprav je obhajilo na kolenih in na jezik tradicionalna praksa Katoliške cerkve.

Za tradicionalno misleče katolike je ta obveznost enakovredna popolni prepovedi prejemanja svetega obhajila.

Enaindvajset avstrijskih zdravnikov je napisalo pismo, v katerem so pozvali škofovsko konferenco svoje države, naj odpravi dejansko prepoved prejema svetega obhajila na jezik.

Resnično je nenavadno videti, kako spretno so bile uporabljene škarje in lepilo, saj berila pogosto preskočijo ključni verz ali niz verzov, ki učinkovito prenašajo stvarnost in izziv Božje besede, ko nas, padla človeška bitja, soočajo s klicem k spreobrnjenju in budnosti.

Verz – »Vstali bodo namreč lažni kristusi in lažni preroki in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi zavedli celo izvoljene, če bo mogoče.« – se pri tradicionalni latinski maši bere vsako leto na zadnjo nedeljo po binkoštih, v novem lekcionarju pa se ne pojavi nikjer.

Moteče je, da se malo ljudi zaveda te dirke proti breznu in da le redki prepoznavajo odgovornost najvišjih ravni Cerkve pri podpiranju teh protikrščanskih ideologij, pri čemer se zdi, kot da bi si voditelji Cerkve želeli zagotoviti svoje mesto in vlogo med privrženci enoumnega mišljenja. Presenetljivo je, da ljudje vztrajajo pri tem, da ne želijo raziskati temeljnih vzrokov sedanje krize in se omejujejo na grajanje sedanjih izgredov, kot da niso logična in neizogibna posledica načrta, sestavljenega pred desetletji.