Upokojeni poljski nadškof je brate škofe in sobrate duhovnike opozoril, da bodo »končali v peklu« zaradi siljenja vernikov, naj kot odgovor na pandemijo koronavirusa sveto obhajilo prejmejo samo na roko.

Nadškof Jan Paweł Lenga ni skoparil z besedami, ko je obtožil duhovnike, ki vztrajajo pri deljenju svetega obhajila samo na roko, da ne poznajo zgodovine in nimajo spoštovanja do svetega zakramenta.

»Poljska je še vedno goreča v veri, poljski ljudje pa nočejo prejeti obhajila na roko in stoje, kot v izrojenem zahodnem svetu.«

Ko se ukrepi za zaustavitev COVID-19 v Evropi postopno odpravljajo in se svete maše previdno znova odpirajo za javnost, so se številne škofovske konference v državah, kot sta Italija in Avstrija, odločile, da bodo duhovnike obvezale, naj sveto obhajilo delijo samo na roko, čeprav je obhajilo na kolenih in na jezik tradicionalna praksa Katoliške cerkve.

Za tradicionalno misleče katolike je ta obveznost enakovredna popolni prepovedi prejemanja svetega obhajila.

Enaindvajset avstrijskih zdravnikov je napisalo pismo, v katerem so pozvali škofovsko konferenco svoje države, naj odpravi dejansko prepoved prejema svetega obhajila na jezik.

Resnično je nenavadno videti, kako spretno so bile uporabljene škarje in lepilo, saj berila pogosto preskočijo ključni verz ali niz verzov, ki učinkovito prenašajo stvarnost in izziv Božje besede, ko nas, padla človeška bitja, soočajo s klicem k spreobrnjenju in budnosti.

Verz – »Vstali bodo namreč lažni kristusi in lažni preroki in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi zavedli celo izvoljene, če bo mogoče.« – se pri tradicionalni latinski maši bere vsako leto na zadnjo nedeljo po binkoštih, v novem lekcionarju pa se ne pojavi nikjer.

Moteče je, da se malo ljudi zaveda te dirke proti breznu in da le redki prepoznavajo odgovornost najvišjih ravni Cerkve pri podpiranju teh protikrščanskih ideologij, pri čemer se zdi, kot da bi si voditelji Cerkve želeli zagotoviti svoje mesto in vlogo med privrženci enoumnega mišljenja. Presenetljivo je, da ljudje vztrajajo pri tem, da ne želijo raziskati temeljnih vzrokov sedanje krize in se omejujejo na grajanje sedanjih izgredov, kot da niso logična in neizogibna posledica načrta, sestavljenega pred desetletji.

Kako je izdan moj Sin? Njegovi duhovniki, moji lastni sinovi, ga izdajo, kadar ga ne oznanjajo in ko s tem, da ne učijo skrivnosti njegove resnične navzočnosti, puščajo duše v temi nevednosti brez ognja ali svetlobe. Mojega Sina izdajo, ko s svojim zgledom preprečujejo spoštovanje in češčenje ter ljubečo pozornost do njegove navzočnosti. Izdajo ga, ko nevredno darujejo sveto mašno daritev in ko ga izročijo grešnikom, ki nimajo namena predati mu svoje srce in iskati njegovo usmiljenje ter njegovo odpuščanje za svoje grehe.

V zadnjih mesecih smo bili priča oblikovanju dveh nasprotujočih si strani, ki bi ju poimenoval biblijski: otroci svetlobe in otroci teme.

Na očitno nerazložljiv način so dobri talci zlobnih in tistih, ki jim pomagajo bodisi iz lastnega interesa ali strahu.

Verjetno bomo ugotovili, da so v tej orjaški operaciji družbenega inženiringa ljudje, ki so odločali o usodi človeštva, pri čemer so si neupravičeno prisvojili pravico, da ravnajo proti volji državljanov in njihovih predstavnikov v vladah narodov.

»Ker Bog ni bitje, ki je samo v sebi protislovno,« je dejal škof Eleganti, »ne more želeti raznovrstnosti pojmovanj o sebi in s tem množice verstev, ki si med seboj nasprotujejo.« Islam je »izrecno protikrščanska veroizpoved, ki zanika natanko tisto, kar določa bistvo krščanstva: Božje sinovstvo Jezusa Kristusa in z njim povezano trojstvo Boga.

SVETIŠČE NOVE RELIGIJE

V vrtu v Abu Dabiju bo nastalo svetišče svetovne sinkretistične neo-religije z njenimi protikrščanskimi dogmami. Niti prostozidarji, najbolj polni upanja, si ne bi mogli toliko predstavljati!

»Zato,« opozarja apostol Pavel, »pa naj vsak gleda, kako zida naprej. Drugega temelja namreč nihče ne more položiti namesto tistega, ki je že položen, in ta je Jezus Kristus.« (1 Kor 3,10).

Od nas zahteva, naj se na ravni duha združimo s tistimi, ki častijo malike in demone ali častijo lažne preroke, ki zanikajo Kristusovo božanskost.

Seveda lahko na naravni ravni sodelujemo z ljudmi drugih ver, toda edinost na duhovni ravni je popolnoma nesprejemljiva. Storiti to bi pomenilo tveganje za nevarnost sinkretizma – ustvarjanje lažne religije, ki bogokletno poskuša združiti krščanstvo z verovanji in praksami lažnih in poganskih religij.

Ne dovolímo, da se pod pretvezo virusa izbrišejo stoletja krščanske civilizacije in da se vzpostavi odvratna tehnološka tiranija, v kateri ljudje brez imena in brez obraza odločajo o usodi sveta, ko da nas zapirajo v virtualno resničnost.

Če je to načrt, kateremu nas želijo moči te zemlje podrediti, potem vedite, da je Jezus Kristus, Kralj in Gospodar zgodovine, obljubil, da »vrata podzemlja ne bodo prevladala.« (Mt 16, 18)

Kardinali in škofje prosijo papeža, naj zaradi pandemije dogmatično razglasi Marijo za »duhovno Mater«.

Marijo bi morali razglasiti za »Mater vseh narodov«, da bi sprostila milost za človeštvo.

V srcih ljudi se onkraj teh zunanjih dogodkov bolj kot kdaj koli prej odvija duhovna bitka med dobrim in zlim, svetlobo in temo.

Gospod nam po sveti Favstini obljublja, da se duša, ki bo to podobo častila, ne bo pogubila.

Gospod je rekel: »Po tej podobi bom dušam delil veliko milosti, zato naj ima vsaka duša dostop do nje.«

Poljska mistikinja je sporočila, da je Gospod rekel, da bo varoval mesta in domove, v katerih je podoba Božjega usmiljenja, in ljudi, ki jo bodo častili.

Medtem ko je Kitajska v svojih najtežje prizadetih mestih začela blažiti hude karantenske omejitve zaradi koronavirusa, je uvedla elektronsko sledenje svojih državljanov po njihovih pametnih telefonih, ki natančno določa, kam lahko kdo gre in kaj lahko dela.

»Levica je vedno govorila, da se resničnega totalitarizma ne da doseči, ker nikoli ni dovolj nadzornikov,« je pred časom povedal Mosher za LifeSiteNews. »To sedaj ne drži več.«

Rad bi prosil vse svoje brate škofe in duhovnike, naj se mi pridružijo v molitvi tega eksorcizma z zavedanjem moči tega zakramentala – še posebno, ko se moli skupaj z vsemi drugimi duhovniki – da s tem pomagamo Cerkvi v njenem boju proti Satanu.

So narodi, ki ne samo, da se za Boga ne zmenijo, ampak ga odkrito zanikajo in od svojih državljanov zahtevajo, naj sprejmejo zakone proti naravni morali in katoliškemu nauku. Tisti, ki ljudem dovolijo sramotiti božansko veličastvo Boga, se ne morejo izogniti Božji kazni.

Ne pozabimo, da cerkveno občestvo ni izvzeto iz nebeške kazni, ko njegovi voditelji postanejo odgovorni za skupne žalitve.

Boga se ne zasmehuje. Vrnimo se k eni pravi veri. K življenju svetosti.

Torinski prt bo zaradi izbruha koronavirusa prikazan na televiziji in na družbenih omrežjih med 11. in 17. aprilom.

Nismo mi tisti, ki v svetem Prtu opazujemo obraz, ki ima od smrti zaprte oči. Temveč je on tisti, ki nas gleda, da bi spoznali, kako veliko ljubezen je imel do nas, ko nas je osvobodil greha in smrti. Ta obraz govori našemu srcu in v nas prenaša velik mir, in je tako, kot bi nam govoril: »Zaupaj, ne izgubi upanja, moč ljubezni Boga in Vstalega premaga vse.

Kaj bi nam danes povedal Sheen, ko smo se spridili daleč onkraj tistega, kar je že videl, ko je dodal: »Včasih je v zgodovini hudiču dana svoboda, kajti nikoli ne smemo pozabiti, da je naš Gospod rekel Judi in njegovi drhali: To je tvoja ura. Bog ima svoj dan, zlo pa ima svojo uro, ko bo pastir udarjen in ovce razpršene.«

»Navzkrižje prihodnosti je med absolutom, ki je Bog-človek in absolutom, ki je človek bog; med Bogom, ki je postal človek, in človekom, ki sebe dela za Boga; med brati v Kristusu in tovariši v antikristu.«

Navodila, ki odpovedujejo vse javne maše, so »zgolj človeški zakon; vendar pa je najvišji zakon v Cerkvi rešitev duš.«

Obisk svete maše je prav tako nujen kot nakupovanje v trgovinah z živili ali uporaba javnega prevoza, in nič od tega ni bilo ukinjeno, je poudaril škof.

»V cerkvah bi lahko zagotovili enake ali še boljše higienske zaščitne ukrepe.«

Kardinal Stanisław Dziwisz, dolgoletni osebni tajnik sv. papeža Janeza Pavla II., spodbuja in vabi vernike in vse ljudi dobre volje po vsem svetu, naj se 2. aprila ob 21:37 – trenutek smrti papeža Janeza Pavla II. – združimo v molitvi za prenehanje pandemije koronavirusa na priprošnjo sv. Janeza Pavla II. in Bogu zaupamo »usodo sveta in vsakega človeka.«

Oče Philip Kemmy, duhovnik na Irskem, navdihnjen z novicami, da zaradi hudih karantenskih omejitev ljudje, ki so v Italiji podvrženi koronavirusu, umirajo ločeni od družine in prijateljev, vernikom predlaga, da se »v duhu postavijo poleg enega izmed ubogih nesrečnih moških in žensk, ki sami umirajo v bolnišnicah po vsem svetu zaradi tega virusa« in zmolijo rožni venec Božjega usmiljenja.

Pandemija koronavirusa je prisilila Vatikan k spremembi obredov velikega tedna za celotno Cerkev.

Mnogi tradicionalni elementi bodo okrnjeni ali spremenjeni.

Vatikan je še natančneje določil, kaj se bo letos dogajalo v župnijah po vsem svetu v velikem tednu, glede na to, da so številne države in škofje zaradi pandemije koronavirusa prepovedali javne cerkvene obrede.

V času krize vlade potrebujejo Božjo pomoč. Potrebujejo bogate izkušnje Cerkve pri reševanju stisk in tragedij.

Kadar so udarile nadloge, je Cerkev vedno služila na prvi bojni črti in ni stala ob strani.

Zakonik kanonskega prava uči, da je salus animarum lex suprema: odrešenje duš je najvišji zakon. S kakšnim namenom so človeška življenja rešena, če so duše za večno izgubljene?

Do pred dvema tednoma smo bili kolegi in jaz ateisti; bilo je normalno, ker smo zdravniki in smo se naučili, da znanost izključuje Božjo navzočnost.

Vedno sem se smejal staršem, ki so hodili v cerkev.

Zdaj moramo priznati: kot ljudje smo dosegli svoje meje …

Spoznali smo, da ko se konča to, kar človek zmore, takrat potrebujemo Boga.