Eden osnovnih pogojev, da prejmemo dar Svetega Duha, je hrepenenje, želja po Bogu, po njegovi ljubezni, njegovem miru in veselju, hrepenenje po Božjem življenju v nas.
Če hočemo, da bo Jezus zares Gospod mojega življenja, ne more biti moj Gospod nihče drug, niti jaz sam ne. Največja ovira za delovanje Svetega Duha v nas je v nas samih, v nas, ki se ne znamo odpovedovati stvarem zaradi Kristusa in mu ne dopuščamo, da bi vzel v posest naše življenje.
O Bog, veličina ponižnih,
ki si sveto Jožefino Bakhito povzdignil
iz sužnosti k vrhovom svetosti,
podeli nam milost,
za katero te na njeno priprošnjo
prosimo z živo vero.
Eksorcizem papeža Leona XIII. je molitev, ki jo je Leon XIII. sestavil po tem, ko je doživel strašno videnje napada satanskih sil na sveto Cerkev.
Eksorcist novomeške škofije pater Peter Vrabec OFM prepoznava moč in pomen te molitve v današnjem času, zato jo moli vsak dan ob 17.45. Če kdo od duhovnikov želi, se mu ob tej uri lahko pridruži v borbi proti silam zla, saj je skupna molitev še močnejša in učinkovitejša.
Odobril in priporočil jih je papež Klemen XII (1730 – 1740).
Ko človek da darovati šest svetih maš posvečenemu duhovniku za žive ali pokojne po sledečem vrstnem redu, bo prav gotovo duša tiste osebe, za katero se bodo svete maše darovale, takoj odrešena bolečega ujetništva vic.
Ob tem gre pripomniti, da nihče ne more izraziti tega, kako veliko zasluženje si pridobi pri Bogu tisti, ki oznanja koristi zgoraj omenjenih svetih maš in način, kako naj se darujejo.
Ne smemo pozabiti velikega števila kristjanov po vsem svetu, ki so v dva tisoč letni zgodovini vztrajali vse do smrti, ko so branili evharistijo. In seveda tistih, ki tudi danes tvegajo življenje, da se lahko udeležijo nedeljske maše.
Stopi, ljubi angel varuh
v cerkvi ti na prostor moj.
Bodi tam pri sveti maši,
v duhu združen bom s teboj.
»Človeštvo, pogosto ranjeno s sovraštvom in z nasiljem, občuti bolj kot kdaj koli potrebo po dejanskem delovanju Odrešenikove Krvi, Kristusove Krvi. V njej je vključena velika moč Kristusove ljubezni, upanje in pot do sprave.« (Janez Pavel II)
MOLIMO: Gospod, naj v spominjanju trpljenja in prelitja Krvi Kristusa, našega odrešenika, uresničimo svoje poslanstvo na zemlji in postanemo deležni obljubljenih večnih dobrin. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Križ odpuščanja je pravo orožje proti Satanu, pomemben zakramental v katoliški orožarni, saj je vir odpustkov in simbolike.
Ko sta križu odpuščanja dodani čudodelna svetinja (sv. Katarina Labouré; 1830, Rue de Bac, Pariz) in medalja svetega Benedikta, je njegovo zaščitno delovanje proti zlu še močnejše, saj so mu pridružene tudi milosti in blagoslovi, ki prihajajo po slednjih dveh.
Odpustke je leta 1905 križu odpuščanja podelil papež sv. Pij X., leta 1907 pa so bili potrjeni za odpuščanje živim in dušam v vicah.
Najbolj prebrisani sovražniki so napolnili z grenkobo in opijanili z žolčem Cerkev, brezmadežno nevesto Jagnjeta. Na njene najsvetejše zaklade so položili svoje brezbožne roke. Kjer je bil ustanovljena stolica preblaženega Petra in sedež resnice kot luč narodom, so postavili prestol svoje gnusobe in brezboštva; da bodo lahko, ko bo udarjen pastir, razpršili čredo.
Slišim, ko govoriš tudi meni po Jezusu Kristusu: «Ti si moj ljubljeni sin/ti si moja ljubljena hči, kako sem te vesel.«
Hvala ti, Oče, da si me stkal v telesu moje matere, me poklical po imenu in imaš poseben načrt za moje življenje. Hvala za vsa tvoja čudovita dela v svetu in v mojem življenju. Amen.
Jezus, večni Veliki duhovnik,
ohrani svoje duhovnike
v zavetju svojega presvetega Srca,
da jim nihče ne bo mogel škodovati.
Ohrani neomadeževane njihove maziljene roke,
ki se vsak dan dotikajo tvojega presvetega Telesa.
Ohrani čiste njihove ustnice,
ki jih je pordečila tvoja dragocena kri …
Nebeški Oče, sprejel si daritev svojega Sina na križu. Sprejmi tudi moje življenje, da ti bom ob smrti klical po zgledu tvojega Sina:
Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo.
– Dobri Oče, ko ne bom mogel več hoditi po poti zemeljskega romanja in opravljati dela ljubezni, takrat sprejmi mojo molitev: – Oče …
Molitev je ponižno in zaupljivo pogovarjanje duše z Bogom, ki je njen stvarnik in končni namen.
Izbrane molitve nas spodbujajo k temu, da bi iskali pomoč, uteho in varstvo pri Bogu, ki hoče biti naša prva in največja ljubezen ter smisel življenja.
Molitve so preproste in nagovarjajo srce tako začetnika kot izkušenega molivca. Veliko jih je povzetih iz starih molitvenikov, zato je v njih čutiti duha pobožnosti naših prednikov, ki so znali resnično živeti iz vere in so radi in pogosto molili.
OČE NAŠ, KI SI V NEBESIH!
Prosim te, odpusti ubogim dušam v vicah, ker niso dovolj ljubile in častile tebe, svojega očeta. V zadoščenje ti darujem ljubezen in čast, ki ti jo je izkazoval na zemlji tvoj božji Sin. Darujem ti zanje tudi zadostilno vrednost njegovega zasluženja, da se tako poplačajo vsi njihovi dolgovi …
ZDRAVA MARIJA!
O usmiljena Mati, ozri se milostno na svoje uboge otroke, ki toliko trpe v ognjenih vicah. Zavoljo svetega veselja, ki ga je občutilo tvoje blago srce, ko te je prišel pozdravit nebeški knez, razveseli danes žalostne trpeče duše. Pošlji jim rajskega sla z veselim sporočilom, da žalost za vselej preneha in se prične veselje brez konca …
Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK msgr. Stanislav Zore bo v ponedeljek 30. marca 2020 v nadškofijski kapeli ob 20.00 vodil molitveno uro ter ob sklepu (ob 21.00) posvetil Jezusovemu in Marijinemu Srcu vse verne Slovenke in Slovence, posebej še bolne z virusom COVID-19.
NEPOSREDNI PRENOS bo potekal na EXODUS TV, Radiu Ognjišče in na uradnem Facebook profilu nadškofa Zoreta.
Jaz, tvoj otrok, ti v tej osebni posvetitvi izrekam svoj »DA«, ker hočem biti s teboj v najtesnejši povezanosti, da bi tako ostal močan in pokončen v tem sklepnem boju za dovršitev tega, kar si napovedala v Fatimi.
Kraljica apostolov in Soodrešiteljica, vodi nas skozi to temno noč sedanjega časa, ko v žaru nebeške luči že sije zarja novega dne. V zavetju tvojega brezmadežnega Srca, ki je svetilnik za naše življenje, nas vodi na polje tega velikega boja. Opremi nas z močjo resnice, oboroži nas z vsemi krepostmi, da bomo znamenje neskončnega Božjega usmiljenja in ljubezni Boga Očeta.
Otrok, ti ne moreš dojeti veličine prošenj v rožnem vencu Svetega Duha. Pogosto ga moli v pobožni zbranosti. Po njem vam bom poslal velike može, izpolnjene s Svetim Duhom. Ljudstvu bodo govorili v Duhu ljubezni in resnice, da bodo vsi napolnjeni s Svetim Duhom. Šele tedaj bodo številni spoznali svojo slepoto in sprevideli, kaj vodi k miru.
Gospod resnično želi, naj mu izkazujemo svojo ljubezen s tem, da slavimo poseben praznik v čast njegovemu Srcu. O tem priča jasno to, da je Gospod obljubil velike milosti tistim, ki ga tako častijo.
Ker Cerkev podeli popoln odpustek in s tem vabi vernike, naj praznik presvetega Srca obhajajo kar najslovesneje, in ker je Gospod sam zapovedal tak praznik, ni čudno, če verni ljudje ta praznik povsod prav slovesno obhajajo.
Nič ne more bolj pomiriti dušo, ki je obremenjena z grehom, kot Bog, ki odpušča. Sveta spoved ali kakor jo imenuje Katekizem katoliške Cerkve zakrament sprave, pokore, spreobrnjenja ali odpuščanja (KKC, 1423-1424), je sveta skrivnost, ki je zaupana Kristusovim učencem, in tako tudi njihovim naslednikom.
Dejansko ima ta zakrament velike in zdravilne učinke!
Greh nam uničuje dušo in telo, uničuje nas in naše družine, ker smo se po grehu oddaljili od Boga, ki nam želi dobro in prebiva le v čisti duši, prepustili pa smo se hudiču, da mrcvari nas in naše otroke. Zato prekinimo to zlo in dovolimo, da Bog vstopi v naša srca. Temu služi temeljita življenjska spoved.
Besedilo v nadaljevanju je samo opomnik, da bi dobili spoznanje, kaj vse je greh, s čim in kako grešimo.
Ko si molil prvo molitev, so padli moji grehi od mene kot dež z neba. Ko si govoril drugo molitev, tedaj sem bil očiščen podobno kot zlatar čisti zlato v hudem ognju. Še bolj pa sem bil očiščen, ko si izgovarjal tretjo molitev. Tedaj sem videl nebesa odprta in Jezusa Kristusa stati na desnici Boga Očeta, ki mi je govoril: ‘Pridi, odpuščeni so ti vsi grehi!
Brat in sestra, Jezus te z ljubeznijo in potrpežljivo čaka, tako ti je blizu, če ga pokličeš, ali pa ti je daleč, če ti tako želiš. Če ga spustiš v svoje srce, ti bo dal nadnaravno moč, da se upreš grehu in skušnjavam. Ponižno priznaj svoje grehe, sprejmi Jezusa Kristusa kot svojega odrešenika, dopusti mu, da te očisti in naredi iz tebe novega človeka.
Pri sveti spovedi povej jasno in razločno vse, kar imaš na vesti, brez kakršnegakoli strahu in sramu. Sramovati se moramo tedaj, ko grešimo, ko pa se obračamo k Bogu in si prizadevamo popraviti se, da bi bili pravi Božji sinovi, nam je to v čast in uteho, priznanje in kesanje!
