Ob branju nedavnih dokumentov, ki jih je izdal generalni predstojnik SSPX, oče Davide Pagliarani, ne moremo spregledati popolnoma katoliškega duha, prežetega z resnično vero v papeško prvenstvo in sinovsko predanostjo osebi papeža. Glede na te dokumente in delo SSPX bi papež s svojim očetovskim srcem lahko naredil izjemo in dovolil škofovsko posvečenje z resnično velikodušno pastoralno potezo.

Če bi papež letos izrekel izobčenje, novo anatemo, nad posvečevalci in posvečenimi škofi, bi to v zgodovini Cerkve veljalo za napako pretirane pastoralne strogosti, ki bi odprla novo nepotrebno rano v Kristusovem skrivnostnem telesu, ki bi jo bilo mogoče preprečiti. Prihodnji rodovi in bodoči papeži bodo to obžalovali.

Glede na zapuščino, ki nam jo je zapustil papež Frančišek, temeljni razlogi, ki so upravičili škofovska posvečenja leta 1988, še vedno obstajajo in nas v mnogih pogledih priganjajo z novo nujnostjo.

Poleg tega glavne usmeritve, ki se že oblikujejo v tem novem pontifikatu – zlasti po najnovejšem konzistoriju – to le potrjujejo. Vidi se izrecna odločnost, da se ohrani smer papeža Frančiška kot nepreklicna pot za celotno Cerkev.

Če si Bratovščina svetega Pija X. prizadeva ohraniti tradicijo z vsem, kar to prinaša, je to zgolj zato, ker so ti zakladi ključni za zveličanje duš.

Češčenje Marije ima svoj izvor v edinstveni izvoljenosti, s katero je Brezmadežna obdarovana od troedinega Boga.
Sveti Alfonz Maria Ligvorij poudarja, da je naziv Srednica vseh milosti trdno zakoreninjen v izročilu Cerkve. Pojasnjuje, da ta naziv nikakor ne nasprotuje Kristusovemu sredništvu med Bogom in človeštvom, kot nam ga razodeva Sveto pismo.

Sveti Bernard jasno poudarja izključnost: nobena milost ne pride iz nebes na zemljo, ki ne gre skozi Marijine roke.

Sveti Bonaventura opisuje Marijo kot nebeška vrata in govori o njeni nujnosti v ekonomiji odrešenja: Nihče ne more vstopiti v nebesa razen skozi Marijo kot vrata.

Republikanski zakonodajalci so v zakonodajni postopek vložili predlog resolucije, ki poziva Severno Dakoto, naj prizna kraljevsko dostojanstvo Kristusa.

Kristus je Kralj v zasebnem in javnem življenju, in ko bodo ljudje to prepoznali, bo družba končno prejela velike blagoslove resnične svobode, dobro vzpostavljenega reda, miru in harmonije.

Papež Pij XI. je v okrožnici Quas primas omenil, da »bi bila po drugi strani huda napaka, če bi rekli, da Kristus nima nobenega vpliva na svetne zadeve, saj so na podlagi absolutne oblasti nad vsemi bitji, ki mu jo je podaril Oče, vse stvari v njegovi moči.«

Hitro lahko vidite, da je Joseph Ratzinger, papež Benedikt, postal težava za tisto, za kar zdaj vemo, da je leta 2015 postalo načrtovano množično priseljevanje muslimanskih priseljencev v Evropo. Bil je tudi težava za Združene narode, Davos in druge globaliste glede boja proti podnebnim spremembam, ciljev trajnostnega razvoja in tudi priznavanja legitimnosti kitajske komunistične partije.

In nato še razkritje italijanskega časopisa Panorama iz leta 2013, tik preden je papež 11. februarja uradno oznanil svoj odstop, da je NSA prestrezala vatikanske komunikacije.

DOGE in Trumpova administracija bi lahko razkrila dokumente, ki bi mogli pokazati in pojasniti, da je bil Benediktov odstop neveljaven, če so bili nanj vršeni pritiski in je bil k odstopu prisiljen.

Katoliško duhovništvo potrebuje molitev in žrtvovanje kot še nikoli od Kalvarije do danes. Svetniki so drug za drugim navajali, da je glavna tarča hudiča na zemlji katoliški duhovnik.

Naša Gospa dobrega uspeha, ki se je razodela v Quitu v Ekvadorju, je leta 1611 potožila, da bo prišel čas, ko bodo: »številni duhovniki izgubili voljo in svoje duše spravili v veliko nevarnost, ker nimajo škofa in očeta, ki bi jih vodil z očetovsko ljubeznijo, blagostjo, močjo, modrostjo in preudarnostjo.« Zdi se očitno, da je ta čas napočil.

Veliko ljudi je spraševalo, KAJ SE MORA ŠE ZGODITI, da bo več kot le nekaj škofov končno spregovorilo proti lažnim sporočilom, ki nenehno prihajajo iz Vatikana pod vodstvom papeža Frančiška.

Zdaj vidimo, kako se preroške besede častitljivega nadškofa Fultona Sheena udejanjajo pred našimi očmi: »Ker bo njegova vera bratstvo ljudi brez očetovstva Boga, bo postavil proti-cerkev, ki bo oponašanje Cerkve, ker on, hudič, oponaša Boga. Imela bo vsa znamenja in značilnosti Cerkve, a v nasprotnem smislu in oropana vse Božje vsebine, in bo skrivnostno telo Antikrista, ki bo po vsem zunanjem spominjalo na skrivnostno Kristusovo telo …«

Dragi verniki, rad bi na kratko podal naš odgovor ali naš razmislek o izjavi Svetega sedeža z naslovom Fiducia Supplicans.

Kar se da iskreno bi rad rekel, da mi je zelo žal, da vas je ta izjava tako globoko prizadela in pohujšala.

Naša glavna skrb je, da se nam ta dokument zdi kot krivoverstvo, da se bere kot krivoverstvo in da uveljavlja krivoverstvo.

Prosim, moji bratje in sestre, pozabite in v celoti prezrite to sporno in očitno bogokletno izjavo.

Nadškof Carlo Maria Viganò pravi, da vatikanski na novo odobreni blagoslovi za istospolne ‘pare’ kažejo, da so bergoglianska hierarhija služabniki Satana in njegovi najbolj vneti zavezniki.

Ko nas hudič skuša prepričati, da bi grešili, poudarja domnevno dobro plat slabega dejanja, za katerega želi, da bi ga storili, medtem ko zasenči vidike, ki so nujno v nasprotju z Božjimi zapovedmi.

Povsod, kjer nekaj, kar se zdi, da je cerkev, ravna in deluje za pogubljenje človeštva, to ni Cerkev, temveč njen bogokletni ponaredek.