»Ljubljeni sinovi, ostaníte poleg svoje žalostne Matere na ta edini dan, ko sem ostala brez svojega Sina.

Da bi mi bili blagi družabniki v moji osamljenosti, se je že v prvih časih Cerkve razširila pobožna navada: sobotni dan je bil posvečen posebnemu češčenju vaše nebeške Matere.

To je tudi prvi dan mojega novega, to je duhovnega materinstva. Gledam na vse svoje otroke, ki mi jih je Jezus zaupal na križu, in jih vabim, naj v svoje življenje sprejmejo dragoceni dar njegovega odrešenja.«

Namen pobude je, da se ohrani stavba, v kateri je kapela presvetega Srca Jezusovega, ki je delo arhitekta in svetniškega kandidata Jožeta Plečnika. Na tem mestu naj bi se gradila parkirna hiša in kapela je v načrtu za rušenje, za notranjo opremo, ki je njegovo delo, pa je predvidena selitev na novo lokacijo, ki še ni pripravljena.

Naš dragi nadškof Alojz Uran je dotrpel…

Prav na dan, ko je Jezus v grobu, kako pomenljivo.
Mati Marija ga je vzela k sebi v zasluženo srečo, mir in svetlobo, da bo lahko že skupaj z vsemi svetimi prepeval vstajenjsko Alelujo.

Zanesljivo zgodovinsko poročilo pravi, da so se kristjani takoj na začetku, se pravi že po Gospodovem vnebohodu, zbirali na svetih krajih, kjer je Gospod trpel. Hodili so po poti, po kateri je Gospod šel na veliki petek s križem na Kalvarijo. Ni bilo določeno ne oštevilčeno ne napisano, kaj se je na katerem mestu zgodilo.

Vsa pot od sodne palače Poncija Pilata pa do vrha Kalvarije ali Golgote je bila ena sama postaja: Križev pot.

BLAGOSLOVLJEN VELIKI TEDEN!

Noči je skoraj konec. Današnji svet se bo zvil kot svitek papirja.

Mir vsem vam. Otroci, resnično vam povem, da je prava Luč že na poti vrnitve. Otroci moji, to vam pravim, da bi se lahko vsi pripravili, da bi me sprejeli. Noči vaše dobe bo kmalu konec. Spoznajte, kako grehi zatemnjujejo luč, ki je v vas.

Če bi razumeli, kaj vam podarjam, bi mi brez oklevanja in omahovanja izročili vse svoje srce.

Ko se skušamo najbolj polno notranje izraziti, zapojemo. To je v naši naravi.

Prav posebej morda to velja za petje o trpljenju, o krhki minljivosti našega zemeljskega življenja. V njem se naše srce odpre v tožbi in sočutju bolj kot (le) ob besedah. V tem smislu je njihov pomen nenadomestljiv, njihov izraz pa najbolj tesno povezan z našo presežnostjo.

Eksorcist p. Peter Vrabec OFM je 12. marca 2020 v cerkvi sv. Lenarta frančiškanskega samostana v Novem mestu (Klošter) daroval sveto mašno daritev za ozdravljenje in osvoboditev (koronavirus).

Na slovenski kulturni praznik in god svete Jožefine Bakhite je na prvo soboto h Gospodu odšel frančiškan p. dr. Leopold Andrej Grčar (1939 – 2020). Zadnja desetletja je deloval v svetišču na Brezjah, kjer je uredil muzej jaslic in leta 2001 ustanovil Društvo ljubiteljev jaslic. Bil je tudi iskan spovednik, pridigar in duhovnik na ljudskih misijonih.