»Nihče ne more reči 'Jezus je Gospod' razen v Svetem Duhu« (1Kor 12, 3). »Bog je poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: 'Aba, Oče!'« (Gal 4, 6). To spoznanje po veri je mogoče samo v Svetem Duhu. Če hočemo biti v stiku s Kristusom, se nas mora najprej dotakniti Sveti Duh. On prihaja pred nami in prebudi v nas vero. S krstom, prvim zakramentom vere, nam Sveti Duh v Cerkvi notranje in osebno priobči življenje, ki ima svoj izvir v Očetu in nam je ponujeno v Sinu.
Bližnji praznik binkošti je letos zelo pomemben dan. Po vsem svetu se je razširila pobuda, da bi škofje in duhovniki skupaj z verniki na binkoštno nedeljo molili molitev k Mariji Materi vseh narodov za novo izlitje Svetega Duha. Škofje in duhovniki so povabljeni, da v bogoslužje na praznik binkošti vključijo tudi molitev k Mariji Materi vseh narodov. Lahko se doda pridigi na binkoštno nedeljo ali uporabi na drugem mestu v liturgiji. Molitev je lahko tudi del devetdnevnice k Svetemu Duhu.
TRI NASPROTNIKOVE PASTI Prva past je, da širi prepričanost, da je osvojil ves svet, da je v njem vzpostavil svoje kraljestvo in da ima nad njim popolno oblast. Druga past je ta: Cerkev je spravil v velike težave, ker jo je do temeljev pretresel z vetrom oporekanja, razdora, nezvestobe in odpada. Tretja past pa je: po vseh sredstvih javnega obveščanja je povsod razširil svoja hudobna dejanja uničevanja in smrti.
»Da bi italijanskim katoličanom dopustili ponovno prejemanje svetega obhajila tako, da se izognemo okužbam, se razmišlja o obhajilu »naredi sam« s hostijami »vzemi s seboj«, ki jih je prej posvetil duhovnik, in ki bi bile posamično zaprte v plastično vrečko položene na policah v cerkvi.«
»Ni bilo teroristov! Ohraniti moramo hladno glavo in ustaviti ta cirkus. V nasprotnem primeru bomo govorili in opozarjali zelo glasno!« je posvaril nadškof in dodal: »Smo v dobi, ki spominja na določena obdobja Francije, ki niso zelo vesela, kot je nacistična okupacija.«
Namen pobude je, da se ohrani stavba, v kateri je kapela presvetega Srca Jezusovega, ki je delo arhitekta in svetniškega kandidata Jožeta Plečnika. Na tem mestu naj bi se gradila parkirna hiša in kapela je v načrtu za rušenje, za notranjo opremo, ki je njegovo delo, pa je predvidena selitev na novo lokacijo, ki še ni pripravljena.
Naš dragi nadškof Alojz Uran je dotrpel… Prav na dan, ko je Jezus v grobu, kako pomenljivo. Mati Marija ga je vzela k sebi v zasluženo srečo, mir in svetlobo, da bo lahko že skupaj z vsemi svetimi prepeval vstajenjsko Alelujo.
Zanesljivo zgodovinsko poročilo pravi, da so se kristjani takoj na začetku, se pravi že po Gospodovem vnebohodu, zbirali na svetih krajih, kjer je Gospod trpel. Hodili so po poti, po kateri je Gospod šel na veliki petek s križem na Kalvarijo. Ni bilo določeno ne oštevilčeno ne napisano, kaj se je na katerem mestu zgodilo. Vsa pot od sodne palače Poncija Pilata pa do vrha Kalvarije ali Golgote je bila ena sama postaja: Križev pot.
BLAGOSLOVLJEN VELIKI TEDEN! Noči je skoraj konec. Današnji svet se bo zvil kot svitek papirja. Mir vsem vam. Otroci, resnično vam povem, da je prava Luč že na poti vrnitve. Otroci moji, to vam pravim, da bi se lahko vsi pripravili, da bi me sprejeli. Noči vaše dobe bo kmalu konec. Spoznajte, kako grehi zatemnjujejo luč, ki je v vas. Če bi razumeli, kaj vam podarjam, bi mi brez oklevanja in omahovanja izročili vse svoje srce.
Ko se skušamo najbolj polno notranje izraziti, zapojemo. To je v naši naravi. Prav posebej morda to velja za petje o trpljenju, o krhki minljivosti našega zemeljskega življenja. V njem se naše srce odpre v tožbi in sočutju bolj kot (le) ob besedah. V tem smislu je njihov pomen nenadomestljiv, njihov izraz pa najbolj tesno povezan z našo presežnostjo.