Danes sem bil udeležen v prometni nesreči in kmalu zatem umrl. Takoj sem se znašel v strašnem okolju. Bilo mi je sojeno. Vse moje življenje je bilo pod drobnogledom.
Ko sem zagledal nedoumljivo veličastvo našega Gospoda, mi je takoj postalo jasno, da ima najmanjša malomarnost element neskončnosti, ker je žalitev za neskončno dobrega Boga. Nobena malomarnost ni majhna stvar. Kaj pa moje neštete malomarnosti?
V tem času vas kličem, da se vrnite k Bogu in molitvi. Kličite na pomoč vse svetnike, da vam bodo oni v zgled in pomoč. Hudič je močan in se bori, da pritegne k sebi čim več src. Želi vojno in sovraštvo. Zato sem tako dolgo z vami, da vas vodim po poti rešitve.
Vsak papež si mora zelo vzeti k srcu tisto, kar je razglasil Prvi vatikanski koncil: »Sveti Duh ni bil obljubljen Petrovim naslednikom, da bi po njegovem razodetju lahko oznanjali nov nauk, ampak da bi z njegovo pomočjo lahko ohranjali neokrnjeno in zvesto razlagali razodetje, zaklad vere, posredovan po apostolih.« (Dogmatska konstitucija Pastor aeternus, poglavje 4)
Zagovarjanje pravne zveze, da bo zakonsko poskrbljeno za življenjski slog zoper izrecno Božjo zapoved, človeško naravo in zoper človeški razum, je nova doktrina.
Spodbujanje zakonitega načina življenja v grehu je v nasprotju z jedrom samega evangelija.
Ne smeš ležati z moškim kakor se leži z žensko; to bi bila gnusoba … Kajti kdor koli stori katero koli od teh gnusob, takšni, ki to delajo, bodo iztrebljeni iz sredine svojega ljudstva. (3Mz 18, 22,29)
Njihove ženske so namreč zamenjale naravno občevanje s protinaravnim, podobno so tudi moški opustili naravno občevanje z žensko in se v svojem poželenju vneli drug do drugega. Moški so počenjali nespodobnosti z moškimi in tako sami na sebi prejemali povračilo, ustrezno svoji zablodi. In ker se jim ni zdelo vredno, da bi živeli skladno s svojim spoznanjem Boga, jih je Bog prepustil njihovemu umu, ki ni prestal preizkušnje, tako da počenjajo, kar se ne spodobi.
Čeprav poznajo Božji zakon, po katerem so tisti, ki delajo takšne stvari, vredni smrti, jih ne samo počenjajo, temveč tistim, ki jih delajo, celo pritrjujejo. (Rim 1,18-32)
Raymond Leo kardinal Burke:
Vir najgloblje žalosti in pereče pastoralne zaskrbljenosti je, da zasebna mnenja, o katerih so novinarji poročali s toliko poudarka in jih pripisujejo papežu Frančišku, ne ustrezajo trajnemu nauku Cerkve, kot je izražen v Svetem pismu in svetem izročilu, ki ga varuje, ščiti in razlaga učiteljstvo.
Enako žalostni in zaskrbljujoči so razburjenost, zmeda in zmote, ki jih povzročajo med katoliškimi verniki, pa tudi pohujšanje, ki ga na splošno povzročajo s popolnoma napačnim vtisom, da je Katoliška cerkev spremenila smer, torej je spremenila svoj trajni nauk o tako temeljnih in kritičnih vprašanjih.
Papež Frančišek je šokiral svet s hvaljenjem redovnice, ki spodbuja katoliško sprejemanje navzkrižnega oblačenja, operacij »spremembe spola« in istospolnih odnosov.
Pohvala papeža Frančiška je prišla v luči njenega odprtja novega kompleksa dvanajstih majhnih apartmajev, rezerviranih izključno za moške, ki trdijo, da so ženske, in njihove spolne partnerje. Papež je v komunikaciji s sestro Cremono njene transspolne stranke označil za »dekleta«.
Če Trump izgubi predsedniške volitve, bo zadnji kathèkon (on, ki zadržuje) padel (2. Tes. 2: 6-7), ta, ki preprečuje, da bi se »skrivnost nepostavnosti« razkrila, in diktatura novega svetovnega reda bo imela zaveznika v novem ameriškem predsedniku.
Znašli bi se pred orvelovsko diktaturo, ki si jo želita tako »globoka država« kot tudi »globoka Cerkev«, v kateri bi bile pravice, ki se danes štejejo za temeljne in neodtujljive, poteptane ob sokrivdi glavnih medijev.
Malo pred smrtjo je sveti Frančišek Asiški zbral svoje privržence in jih opozoril na prihajajoče težave rekoč:
»Tisti, ki bodo vztrajali v svoji vnemi in ostali zvesti kreposti z ljubeznijo in gorečnostjo za resnico, bodo utrpeli krivice in preganjanja kot uporniki in razkolniki; kajti njihovi preganjalci, spodbujani od zlih duhov, bodo rekli, da opravljajo veliko Božjo službo, ko z obličja zemlje odstranjujejo tako škodljive ljudi.«
Dragi otroci! Z vami sem tako dolgo, ker je Bog velik v svoji ljubezni in v moji prisotnosti. Kličem vas, otročiči, vrnite se k Bogu in molitvi. Merilo vašega življenja naj bo ljubezen in ne pozabite, otročiči, da molitev in post delata čudeže v vas in okoli vas.
Kan 212 – §1. V zavesti sovje odgovornosti so verniki dolžni skazovati krščansko pokorščino temu, kar posvečeni pastirji, ki predstavljajo Kristusa, kot učitelji vere razlagajo ali kot voditelji Cerkve določajo.
§2. Verniki imajo neokrnjeno pravico razodevati pastirjem Cerkve svoje, predvsem duhovne, potrebe in želje.
§3. V skladu s svojim znanjem, strokovnostjo in ugledom, ki ga uživajo, imajo pravico in včasih celo dolžnost, da posvečenim pastirjem povedo svoje mnenje o tistih stvareh, ki zadevajo blagor Cerkve; drugim vernikom pa naj ga razodevajo tako, da ostane neokrnjena vera, nravnost in spoštovanje do pastirjev, hkrati pa naj upoštevajo skupno korist in dostoanstvo posameznih oseb.
Dragi otroci! To je čas milosti. Z vami sem in znova vas kličem, otročiči, vrnite se k Bogu in molitvi, dokler vam molitev ne postane radost. Otročiči, nimate prihodnosti, niti miru, dokler se vaše življenje ne začne z osebnim spreobrnjenjem in spremembo v dobro. Zlo bo prenehalo in mir bo zavladal v vaših srcih in v svetu.
Vatikanska akademija zagovarja opuščanje besede Bog iz dokumenta o pandemiji s ciljem doseči »najširše možno občinstvo«.
Kritiki so poudarili, da vatikanski dokument »ne omenja Boga, Jezusa Kristusa, Svetega Duha, Cerkve, zakramentov, molitve in niti dobrodelnosti«
»Nikjer v dokumentu ni omenjeno, da je Bog naš končni cilj, da je Kristus naše upanje in da potrebujemo milost Svetega Duha tako za naše moralno spreobrnjenje kot za dobro moralno življenje. Nikjer ni omenjena niti Cerkev – podeljevalka zakramentov kot vira milosti.«
Brat in sestra, Jezus te z ljubeznijo in potrpežljivo čaka, tako ti je blizu, če ga pokličeš, ali pa ti je daleč, če ti tako želiš. Če ga spustiš v svoje srce, ti bo dal nadnaravno moč, da se upreš grehu in skušnjavam. Ponižno priznaj svoje grehe, sprejmi Jezusa Kristusa kot svojega odrešenika, dopusti mu, da te očisti in naredi iz tebe novega človeka.
Pri sveti spovedi povej jasno in razločno vse, kar imaš na vesti, brez kakršnegakoli strahu in sramu. Sramovati se moramo tedaj, ko grešimo, ko pa se obračamo k Bogu in si prizadevamo popraviti se, da bi bili pravi Božji sinovi, nam je to v čast in uteho, priznanje in kesanje!
Dragi otroci! V tem nemirnem času, ko hudič žanje duše, da jih pritegne k sebi, vas kličem k vztrajni molitvi, da bi v njej odkrili Boga ljubezni in upanja. Otročiči, vzemite križ v roke. Naj vam bo spodbuda, da ljubezen vedno zmaguje, na poseben način sedaj, ko sta križ in vera zavržena. Bodite odsev in zgled s svojim življenjem, da sta vera in upanje še živa in da je novi svet miru mogoč.
