TRI MOLITVE ZA UMIRAJOČE IN UMRLE
V Rimu je bil papež, obtežen z mnogimi grehi. Bog ga je udaril s smrtno boleznijo. Ko je spoznal, da bo umrl, je poklical k sebi kardinale, škofe in učene ter jim govoril:
»Moji ljubi prijatelji! Kakšno tolažbo mi lahko daste, ko moram kmalu umreti in sem s svojimi grehi zaslužil pogubljenje?«
Nihče mu ni odgovoril. Med njimi je bil pobožen kaplan, Janez po imenu, ki je spregovoril: »Gospod oče, zakaj hočeš obupati nad Božjo usmiljenostjo?«
In papež reče: »Kakšno tolažbo mi lahko daš, ko moram vendar umreti in se bojim, da bom s svojimi grehi pogubljen?«
In Janez mu reče: »Tole ti bom storil: govoril ti bom tri molitve. Upam, da boš potolažen in da boš dosegel usmiljenje pri Gospodu.«
Papež ni mogel več govoriti. Tedaj kaplan poklekne, in vsi, ki so bili z njim, zmoli najprej Oče naš in potem naslednje molitve.
Prva molitev: Gospod Jezus Kristus! Sin Božji in Sin Device Marije, Bog in človek, ki si potil za nas pot strahu in krvavi pot na Oljski gori, blagovoli predstaviti in darovati svoj krvavi pot vsemogočnemu Bogu, svojemu nebeškemu Očetu, za sedanjost tega umirajočega – umrlega … NN. Če pa je s svojimi grehi zaslužil večno pogubljenje, naj se to odvrne od njega. To mu podari, večni Bog Oče, po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem ljubljenem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje sedaj in vekomaj. Amen.
Druga molitev: Gospod Jezus Kristus, ki si radovoljno umrl za nas na lesu križa in se v vsej ponižnosti in krotkosti predal svojemu nebeškemu Očetu, blagovoli predstaviti in darovati svojo najsvetejšo smrt Bogu, svojemu nebeškemu Očetu, da bi umirajočemu – umrlemu … NN odpustil in ga osvobodil vsega, kar je s svojimi grehi zaslužil. To mu podari, večni Bog Oče, po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje sedaj in vekomaj. Amen.
Tretja molitev: Gospod Jezus Kristus, ki si blagovolil govoriti po prerokih: »Z večno ljubeznijo sem te pritegnil k sebi.« Ta ljubezen te je pritegnila iz višin v telo Marije Device, ta ljubezen te je pritegnila iz Marijinega telesa v dolino tega ubogega sveta. Ta ljubezen te je ohranjala 33 let na tem svetu in v znamenju te velike ljubezni si dal svoje sveto telo v resnično jed in svojo predragoceno kri v resnično pijačo. V znamenju te velike ljubezni si hotel biti tíran od sodnika do sodnika, v znamenju te velike ljubezni si hotel biti obsojen na smrt, umreti in biti v grob položen. Resnično si vstal in se prikazal svoji sveti Materi in vsem apostolom. V znamenju te velike ljubezni si z lastno silo in močjo šel v nebesa in sediš na desnici vsemogočnega Boga, svojega nebeškega Očeta. Poslal si Svetega Duha v srca svojih apostolov in v srca vseh, ki upajo in verujejo vate po tvojem znamenju večne ljubezni. Odpri torej danes nebesa in vzemi tega umirajočega – umrlega … NN kljub vsem njegovim grehom osebno v kraljestvo svojega Očeta, da bo s teboj kraljeval sedaj in vekomaj. Amen.
Medtem je papež umrl. Kaplan je vztrajal do tretje ure. Tedaj se mu prikaže papež, prijazen, in njegovo obličje je sijalo bolj kot sonce. Njegova oblačila so bila bela kot sneg, in je govoril: »Moj ljubi brat! Čeprav bi moral biti otrok večnega pogubljenja, sem postal otrok blaženosti. Ko si molil prvo molitev, so padli moji grehi od mene kot dež z neba. Ko si govoril drugo molitev, tedaj sem bil očiščen podobno kot zlatar čisti zlato v hudem ognju. Še bolj pa sem bil očiščen, ko si izgovarjal tretjo molitev. Tedaj sem videl nebesa odprta in Jezusa Kristusa stati na desnici Boga Očeta, ki mi je govoril: ‘Pridi, odpuščeni so ti vsi grehi! V kraljestvu mojega Očeta boš bival večno! Amen.’ Ob teh besedah se je moja duša ločila od telesa in angeli Božji so jo vodili v večno veselje.«
Ko je kaplan to slišal, je dejal: »O, sveti oče! Tega ne smem nikomur povedati, saj mi ne bodo verjeli.«
In papež je rekel: »Resnično, rečem ti, Božji angel stoji pri meni in je molitve zapisal z zlatimi črkami, v tolažbo vseh grešnikov in grešnic. Če bi nek človek zagrešil vse grehe sveta in bi ob njegovem koncu zmolili te tri molitve, bi mu bili vsi odpuščeni. Čeprav bi njegova duša morala trpeti do poslednjega dne, bo rešena. Človek, ki posluša branje teh molitev, ne bo umrl hude smrti; tudi v hiši, kjer se berejo, ne bo noben otrok rojen mrtev. Zato vzemi te molitve in jih nesi v cerkev sv. Petra in položi v kapelo, ki se imenuje Marijino vnebovzetje, za gotovo tolažbo. Človek, ki je v smrtni stiski in jih bo bral ali poslušal njihovo branje, bo zaslužil 400 let odpustka za dneve, ko bi moral trpeti v vicah zaradi svoje zaslužene krivde. Tudi kdor molitve bere ali posluša, temu bo razodeta ura njegove smrti.
(Tri molitve za umirajoče in umrle so povzete iz: Romarski molitvenik, J. Ojstršek, 1989)
Molitev svete Favstine Kowalske za srečno smrt: http://www.kapitelj.com/molitev_za_srecno_smrt.html