VATIKANSKA KONFERENCA O ZDRAVJU
Carlo Maria Viganò; 20.april 2021
Od 6. do 8. maja 2021 bo potekala peta mednarodna vatikanska konferenca z naslovom Raziskovanje uma, telesa in duše. Združite se za preprečevanje, združite se za ozdravitev. Globalna pobuda za zdravstveno varstvo: kako inovacije in novi sistemi dostave izboljšujejo zdravje ljudi. Prireditev gostijo Papeški svet za kulturo, fundacija Cura, fundacija Znanost in vera (Science and Faith Foundation) ter Stem for life.
Michael Haynes iz LifeSiteNews je poročal o témah, ki bodo obravnavane in o udeležencih, med katerimi bo tudi zloglasni Anthony Fauci, ki mu škandalozno navzkrižje interesov ni preprečilo, da bi prevzel vodenje pandemije v ZDA; Chelsea Clinton, privrženka Satanove cerkve in odločna zagovornica splava; new age1 guru Deepak Chopra; Dame Jane Goodall, okoljevarstvenica in strokovnjakinja za šimpanze; izvršni direktorji Pfizerja in Moderne; predstavniki Big Tech-a (velikih tehnoloških podjetij; op. prev.) in cela množica zagovornikov splava, maltuzijancev in globalistov, znanih širši javnosti. Organizatorji konference so za moderatorje zaposlili pet uglednih novinarjev, ki prihajajo izključno iz levičarskih medijev, kot so CNN, MSNBC, CBS in Forbes.
Ta vatikanska konferenca je – poleg Sveta za vključujoči kapitalizem (Council for Inclusive Capitalism)2, katerega soustanoviteljica in soupravljavka je Lynn Forester de Rothschild, Globalnega dogovora o izobraževanju (Global Compact on Education) in medverskega panteona, ki bo junija v Astani v Kazahstanu – že kdo ve katera sramotna potrditev motečega odmika sedanje hierarhije in zlasti njenih najvišjih rimskih članov od katoliške pravovernosti. Sveti sedež se je namerno odrekel nadnaravnemu poslanstvu Cerkve in se s proti-kristološkim proti-učiteljstvom postavil v vlogo služabnika novega svetovnega reda in prostozidarske globalizacije. Isti rimski dikasteriji, ki so jih zasedli ljudje, ideološko usklajeni z Jorgejem Mariom Bergogliom, ki jih je ščitil in povišal na položaje, zdaj neovirano nadaljujejo s svojim neumornim delom rušenja vere, morale, cerkvene discipline ter samostanskega in redovniškega življenja v jalovem prizadevanju brez primere, da bi Kristusovo nevesto spremenili v dobrodelno združenje, usužnjeno močnim silam. Rezultat tega je, da je pravo Cerkev zlorabila sekta krivoverskih in izprijenih modernistov, ki so odločeni uzakoniti prešuštvo, sodomijo, splav, evtanazijo, malikovanje in vsakovrstno sprevrženost razuma in volje. Cerkev je zdaj zamračena, zanikana in osramočena po svojih lastnih pastirjih in celo izdana od tistega, ki zaseda najvišji prestol.
Dejstvo, da je globoka cerkev uspela izbrati svojega člana, da bi ta peklenski načrt izpeljal v soglasju z globoko državo, ni več zgolj sum, ampak pojav, o katerem je zdaj bistveno postavljati vprašanja in ga osvetliti. Podrejanje Cathedra veritatis (prestola resnice; op. prev.) interesom prostozidarske elite se jasno kaže v oglušujoči tišini svetih pastirjev in v zmedenosti Božjega ljudstva, ki je bilo prepuščeno sebi.
Nadaljnji prikaz tega izrojenega libido serviendi (sla po služenju; op. prev.) Vatikana v odnosu do globalistične ideologije je izbira govorcev, ki bodo podali svoja pričevanja in predavali: gre za zagovornike splava, uporabe tkiv zarodkov v raziskavah, demografskega upada, vse-spolne LGBT agende in nenazadnje zgodbe o Covidu in tako imenovanih cepivih. Kardinal Gianfranco Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo, je zagotovo eden vodilnih predstavnikov globoke cerkve in modernističnega progresivizma, pa tudi zagovornik dialoga z razvpito prostozidarsko sekto in slovitega Dvorišča za pogane3. Zato ni presenetljivo, da je med organizatorji dogodka tudi fundacija Stem for Life, ki se s ponosom opredeljuje za »nesektaško, nepristransko in davkov oproščeno organizacijo, ki se osredinja na oblikovanje gibanja za pospeševanje razvoja celičnih terapij.«
Ob natančnejšem pregledu postane sektaštvo in pristranskost vatikanske konference očitno v témi, ki jo obravnava, v sklepih, ki jih želi sprejeti, v njenih udeležencih in sponzorjih. Tudi podoba, izbrana za promocijo konference, je izjemno zgovorna: gre za posnetek iz bližine Michelangelove freske stvarjenja na stropu Sikstinske kapele, na katerem roka Boga Očeta sega proti Adamovi roki, na obeh rokah pa sta kirurški rokavici za enkratno uporabo, ki prikličeta v spomin predpise nove ‘zdravstvene liturgije’ in nakazujeta, da bi celo sam Gospod lahko širil virus.
V tej svetoskrunski upodobitvi se je red stvarjenja pretvoril v zdravilno proti-stvarjenje, v katerem človek reši samega sebe in postane nori avtor lastnega zdravstvenega ‘odrešenja’. Namesto očiščujoče krstne vode predlaga Covid religija kot edino sredstvo zveličanja cepivo, ki prinaša invalidnost in smrt. Namesto vere v Božje razodetje najdemo vraževerje in nerazumno privolitev v navodila, ki v sebi nimajo nič znanstvenega in obsegajo obrede in liturgije, ki resnično vero oponašajo z bogoskrunsko parodijo.
Ta izbira upodobitve ima odklonski in bogokleten prizvok, ker uporablja dobro znano in pomenljivo podobo, da nakaže in pospešuje lažno in pristransko zgodbo, ki pravi, da je ob navzočnosti sezonske gripe, katere virus po Kochovi domnevi še vedno ni izoliran4 in jo je mogoče učinkovito pozdraviti z obstoječimi načini zdravljenja, potrebno cepljenje s cepivi, za katera so priznali, da so neučinkovita in so še v fazi preizkušanja. Njihovi stranski učinki so nepoznani, proizvajalci pa pri njihovem razdeljevanju uživajo imuniteto v primeru kazenskega pregona. Žrtve, darovane na Molohovem5 oltarju zdravja, od otrok, razkosanih v tretjem mesecu nosečnosti za proizvodnjo genskega seruma, do na tisoče ljudi, ki so bili ubiti ali pohabljeni, ne zaustavijo peklenskega stroja Big Pharme (velikih farmacevtskih družb; op. prev.). Bati se je, da bo v naslednjih nekaj mesecih ponovno prišlo do istega pojava.
Človek se sprašuje, ali Bergogliova vnema za razširjanje genskega seruma ni motivirana tudi z osnovnimi ekonomskimi razlogi v smislu odškodnine za izgube, ki so jih Vatikan in škofije utrpele po zapiranjih in upadu udeležbe vernikov pri maši in zakramentih. Po drugi strani pa, če je molk Rima glede kršitev človekovih in verskih pravic na Kitajskem pekinška diktatura plačala s mastnimi denarji, potem nič ne preprečuje ponovitve te sheme v velikem obsegu v zameno za promocijo cepiv v Vatikanu.
Na konferenci se bodo seveda zelo trudili, da niti posredno ne bi omenili trajnega nauka učiteljstva o moralnih in doktrinarnih vprašanjih največjega pomena. Nasprotno pa se bo slišala le priliznjena pohvala posvetni miselnosti in prevladujoči ideologiji skupaj z brezobličnim ekumenskim repertoarjem, navdihnjenim z new ageem.
Naj omenim, da je isti Papeški svet za kulturo leta 2003 obsodil joga meditacijo in splošneje miselnost new agea kot nezdružljivo s katoliško vero. Vatikanski dokument meni, da misel new agea »skupaj s številnimi mednarodno vplivnimi skupinami deli cilj nadomestiti ali preseči posamezne religije, da bi ustvaril prostor za univerzalno religijo, ki bi lahko združila človeštvo. S tem je tesno povezano zelo usklajeno prizadevanje številnih ustanov, da bi si izmislile globalno etiko, etični okvir, ki bi odražal globalno naravo sodobne kulture, ekonomije in politike. Nadalje politizacija ekoloških vprašanj zagotovo vpliva na celotno vprašanje Gaia hipoteze ali češčenja matere zemlje« (2.5). Samo po sebi se razume, da so se poganske slovesnosti, s katerimi je bila bazilika svetega Petra oskrunjena v čast idola pachamame, popolnoma ujemale s tisto »politizacijo ekoloških vprašanj«, ki jo je obsojal vatikanski dokument iz leta 2003, in ki jo danes sine glossa (brez kritike; op. prev.) podpira tako imenovano Bergogliovo učiteljstvo, začenši z Laudato Sì in Fratelli Tutti.
V La Salette nas je Mati Božja posvarila: »Rim bo izgubil vero in postal bo sedež Antikrista.« Ne bo sveta Cerkev, ki je po Kristusovih obljubah brez hibe, tista, ki bo izgubila vero, ampak bo to sekta, ki sedi na sedežu blaženega Petra in jo danes vidimo, da širi proti-evangelij novega svetovnega reda. Ni več mogoče molčati, ker bi danes z našim molkom postali sokrivci sovražnikov Boga in človeškega rodu. Milijoni vernikov se zgražajo nad neštetimi škandali pastirjev, nad njihovo izdajo svojega poslanstva, nad izneverjenjem tistih, ki so po svetih redovih poklicani, da pričujejo za Sveti evangelij, ne pa da podpirajo vzpostavitev kraljestva Antikrista.
Prosim svoje brate v škofovstvu, duhovnike, redovnike in na poseben način zveste laike, ki se čutijo izdane s strani hierarhije, naj povzdignejo svoj glas, da bi v duhu resnične poslušnosti našemu Gospodu, glavi skrivnostnega telesa, izrazili odločno in pogumno obsodbo tega odpadništva in njegovih povzročiteljev. Vse vabim, naj molijo, da bi Božje veličastvo obšlo usmiljenje in bi nam prišlo na pomoč. Naj presveta Devica, terribilis ut castrorum acies ordinata (iz Visoke pesmi: strašna kakor vojska v zastavah; lahko tudi: strašna kakor vojska razvrščena za bitko; op. prev.), posreduje pred Božjim prestolom in s svojimi zaslugami nadomesti nevrednost svojih otrok, ki jo kličejo z znamenitim imenom Auxilium Christianorum (Pomoč kristjanov; op. prev.).
1 Duhovno gibanje ob koncu 20. stoletja, za katero je značilno zanimanje za alternativne duhovne in filozofske ideje.
2 https://www.inclusivecapitalism.com/
3 Dvorišče za pogane je pobuda Vatikana iz leta 2011 (začetnik je bil Benedikt XVI.), ki je Cerkvi omogočila uradni pristojni prostor za dialog z ateisti.
V letih 20-19 pred našim štetjem je kralj Herod začel z veliko prenovo, skoraj s prestrukturiranjem drugega Jeruzalemskega templja, tistega, zgrajenega po izgnanstvu. Poleg površin, zadržanih za pripadnike izraelskega ljudstva (moški, ženske, duhovniki), je bil v tem templju prostor, kamor so lahko vstopili vsi, Judje in tisti, ki to niso bili, obrezani in neobrezani, člani izbranega ljudstva ali tisti, ki mu niso pripadali, ljudje, poučeni v zakonu, in ljudje, ki to niso bili. Tu so se zbrali rabini in učitelji zakona, ki so bili pripravljeni prisluhniti vprašanjem ljudi o Bogu in odgovoriti v spoštljivem in sočutnem pogovoru. To je bilo dvorišče za pogane, v latinščini atrium gentium, prostor, kamor je lahko vstopil in tam ostal vsak, ne glede na kulturo, jezik ali verski poklic. Bil je kraj srečanja in raznolikosti.
– Dvorišče za pogane tudi v Sloveniji: https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/dvorisce-za-pogane-tudi-v-sloveniji
4 https://www.samueleckert.net/isolat-truth-fund/
5 Feničanski bog sonca in blaginje ter suše, boleznin in zla, ki so mu bili v verskih obredih žrtvovani prvorojenci, saj naj bi pomagal odpraviti zlo, uničenje in smrt.