IDENTITETA SPOLA

 

AMERIŠKI ŠKOF V NOVIH PASTORALNIH SMERNICAH IZJAVLJA,
DA »OSEBA NE MORE SPREMENITI SVOJEGA SPOLA«

 

Thomas Paprocki, Škof v Springfieldu, je razjasnil stališče glede disforije¹ spola, da bi zaščitil cerkvene in šolske voditelje pred pritiski in zastraševanjem.

 

Doug Mainwaring

 

SPRINGFIELD, Illinois; 11. februar 2020 – Škof Thomas Paprocki je v rahločutno ubesedenem, a temeljito v resnici utemeljenem pastoralnem vodniku o obravnavanju vprašanj identitete spola v svoji škofiji nedvoumno izjavil, da »človek ne more spremeniti svojega spola« in »naj sprejme svojo spolno identiteto, določeno ob rojstvu ter si prizadeva živeti v skladu z njo.«

 

Medtem ko škofija spodbuja strokovno svetovanje za tiste, ki trpijo zaradi disforije spola, je škof Paprocki jasno povedal, da nekatera stališča škofije Springfield niso predmet pogajanj:

1. Vse osebe bodo naslovljene in bomo o njih govorili z zaimki, skladnimi z njihovim biološkim spolom;

2. Vsa korespondenca, dokumenti in uradni zapisi bodo zrcalili biološki spol zadevne osebe;

3. Vse osebe bodo na škofijski ali župnijski posesti uporabljale stranišča in slačilnice, ki ustrezajo njihovemu biološkemu spolu.

Ta navodila ne veljajo samo za škofijske šole, temveč za vse cerkvene uslužbence in prostovoljce.

 

Jasna izjava o stališčih prihaja v pravem času, saj se katoliške šole in druge škofijske ustanove vse pogosteje srečujejo z razmerami, ki izpodbijajo prej nesporne, splošno sprejete norme.

»V agresivno aktivističnem političnem ozračju – ki ga pogosto spodbujajo družbeni mediji – si naši župniki, ravnatelji in upravitelji župnij, šol in pridruženih skupin in ustanov zaslužijo jasnost in zaščito dosledne škofijske politike glede vprašanja spolne identitete,« je dejal škof Paprocki.

»Takšna politika varuje naše voditelje pred tem, da bi bili prisiljeni te zapletene in občutljive zadeve pretehtati med odzivom na dogodke, pod pritiskom neizogibno občutljivih situacij,« je nadaljeval. »Taka politika tudi ščiti naše voditelje na lokalni ravni pred pritiskom in ustrahovanjem na podlagi njihove domnevne osebne razlage in mnenja.«

 

Škof Paprocki je zavzel to preventivno stališče zato, da bi zagotovil, da katoliške šole ne bodo sledile poti proslavljanja in sprejemanja transspolnosti², ki so jo sprejele javne šole v njegovi državi.

Paprocki je pojasnil, da je dokument nastal »zaradi povečanega pritiska na katoliške šole in druge ustanove prek sodišč in zakonodaje, ki od šol zahtevajo, da fantom, ki verjamejo, da so dekleta, dovolijo uporabo dekliških stranišč in slačilnic ter igranje v dekliških športnih ekipah in obratno. Mnoge javne šole so začele izvajati takšen pristop.«

 

Čeprav je priznal, da je disforija spola resnično psihološko stanje, v katerem biološki moški ali ženska verjame, da je nasprotnega spola, je Paprocki dejal: »Bolj kot vse drugo je pomembno obravnavati tako stanje z nežno in sočutno pastirsko izkušenostjo in skrbjo.«

 

Disforija spola je stanje, ki vpliva na vso družino, je opozoril Paprocki. Nadaljeval je: v kulturi, ki spodbuja lažno in preveč čustveno predstavo o ljubezni, bo veliko družin z odraslim ali otrokom z disforijo spola začutilo občutek dolžnosti podpirati svojo ljubljeno osebo v »vsem, kar koli jih bo osrečilo.«

Družinski člani se verjetno spopadajo z občutkom zmede, krivde in negotovosti, kako najbolje podpreti svojo ljubljeno osebo; neposredno ali posredno se soočajo s pritiskom prevladujoče kulture, da bi proslavili in okrepili disforijo spola svoje ljubljene osebe in se počutijo prisiljeni »rešiti« težavo s kirurškim in hormonskim spreminjanjem biološkega spola prizadete osebe.

Takšni načini zdravljenja so invazivni in fizično, kemično, psihološko, čustveno in duhovno razkrojevalni, zlasti za otroke.

 

»Spodbujanje zmede, s katero se soočajo družine v teh okoliščinah, ni usmiljeno,« je izjavil škof Springfielda. »Nujno moramo biti jasni glede tega, da je stvarnost človeške biologije Božji dar, ki ga mi ne moremo spremeniti.«

»Katoliška cerkev uči, da je odstranjevanje ali uničenje zdravih spolnih in razmnoževalnih organov vrsta pohabljenja in samo po sebi zlo,« je dejal. »Postopki, operacije in terapije, namenjene pomoči osebam pri ‘prehodu’ na drug spol, so moralno prepovedane. ‘Vsi, moški in ženske, bi morali priznati in sprejeti svojo spolno identiteto.’«

 

»Jasno mora biti, da se bodo naše šole in cerkvene ustanove (vključno z zakramentalnimi dokumenti in šolskimi spričevali) sklicevale na take osebe z zaimki spola, ki priznavajo njihovo od Boga dano biologijo, enako pa velja tudi za uporabo sanitarij in slačilnic ter športne dejavnosti« je dejal Paprocki.

»Nekatere družine se morda ne bodo strinjale s tem pristopom in spoštovati moramo njihovo svobodo,« je nadaljeval, »vendar morajo tudi one spoštovati dolžnost Cerkve, da ostane zvesta razodeti resnici, če želijo dejavno in v polnosti sodelovati v našem verskem občestvu, zlasti v naših katoliških šolah.«

»Učenca katere koli katoliške šole, ki vztraja, ali katerega starši vztrajajo pri odprtem sovraštvu do cerkvenega nauka ali mu kljubujejo ali drugače naklepno kršijo to politiko, je mogoče izključiti,« je zaključil.

 

Besne LGBT³ naklonjene katoliške skupine so sprožile peticijo in hočejo, naj škofje kaznujejo škofa Paprockega.

Liberalni katoliški mediji in LGBT naklonjene skupine znotraj Cerkve so besni zaradi navodil škofa Paprockega.

Skupina New Ways Ministry⁴ je zatrdila, da je Paprockijeva izjava »sramotna«, in jo označila za »križarsko vojno zoper LGBTQ⁵ ljudi skoraj brez primere«, ki »na noben način ni združljiva s cerkvenim naukom.«

»Njegovo nevarno uveljavljanje oblasti škodi mnogim ljudem ne samo v njegovi škofiji, temveč tudi v širši cerkvi,« se glasi nadaljevanje komentarja New Ways Ministry. »Čeprav škofje sovražijo medsebojno javno kritiko, morajo njegovi škofovski kolegi v dobro Božjega ljudstva obsoditi Paprockijev pristop do LGBTQ oseb.«

DignityUSA⁶ je sprožila peticijo proti pastoralnemu navodilu škofa Paprockega in pri tem trdila, da »težavna nova politika želi obsoditi in osamiti transspolne in nebinarne⁷ ljudi ter njihove družine.«

Jamie L. Manson, ki piše za liberalni National Catholic Reporter in se označuje za »edino kvir žensko v svetovnih katoliških medijih«, je na družbenem omrežju Tweeter objavila: »Malo katoliških škofov je tako radikalno homofobičnih kot Paprocki (se spominjate njegovega eksorcizma istospolne poroke?). Zdaj ima na muhi transspolne otroke.«

 

¹ Disforija spola ali motnja spolne identitete (MSI) je kratkoročno ali dolgoročno doživljanje stiske (disforije) in nezadovoljstva kot posledice neujemanja lastne spolne identitete s spolom, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu.

² Transspolnost pomeni, da oseba ne priznava spola, ki ji je bil določen ob rojstvu.

³ LGBT označuje lezbijke, geje, biseksualne in transspolne osebe.

⁴ New Ways Ministry (Duhovništvo novih poti) je skupina za zagovor in pravice lezbičnih, gej, biseksualnih in transspolnih katoličanov.

⁵ LGBTQ – enako kot opomba ⁴, a vključuje še osebe, ki se označujejo kot kvir (Queer)

⁶ DignityUSA (DostojanstvoZDA) je neprofitna verska združba, zavezana LGBTQ enakosti z vizijo, da bi LGBTQ osebe v polnosti sodelovale v vseh vidikih življenja Cerkve in družbe.

⁷ Nebinaren je tisti, ki ne priznava le dveh spolov.

 

Pričevanje: https://www.iskreni.net/kultura-zivljenja/nisi-rojen-v-napacnem-telesu-ker-enostavno-ni-mogoce

 

Vir: https://www.lifesitenews.com/news/us-bishop-declares-person-cannot-change-his-or-her-gender-in-new-pastoral-guidelines

 

Navodilo v pdf obliki je na voljo na spletni strani: https://www.catholicworldreport.com/2020/02/10/bishop-paprocki-provides-pastoral-guide-on-gender-identity/