Spiritus Sanctus
TEMELJI VERE in POMEMBNE NOVICE

SVETI LEOPOLD MANDIĆ
(Bogdan Mandić)

(1866 – 1942)

 

JOKAJVA SKUPAJ!

 

Kadar ni mogel rešiti duše ali je dvomil o njeni večni usodi, so ga obhajale smrtne težave, da se je smilil vsem, ki so ga videli.

 

Neki mož iz Padove, ki je bil mornariški podčastnik, že dolgo ni prejemal zakramentov. Protiversko okolje, v katerem je živel, mu je pogasilo zadnje iskre vere in mu vnelo v srcu divje sovraštvo do duhovnikov in do Cerkve. Bil je že v letih, a je še vedno dajal mnogim veliko pohujšanje. Njegovi domači so poskusili vse, da bi ga spravili z Bogom. Končno so ga pregovorili, da je šel k p. Leopoldu.

 

Mož je šel samo zaradi sorodnikov, da bi se jih rešil. Ni se hotel spovedati, ampak je vpričo dobrega patra sramotil duhovnike in vero. P. Leopold ni odprl ust, ampak je revežu pustil, naj izbruha vso hudobijo iz srca. Ko je mož končal s sramotenjem, je rekel: »Pater, nočem se spovedati, toda, če dovolite, bi rad povedal nekaj, kar me muči, da ne najdem miru niti za trenutek.«

 

»Povejte, povejte, gospod!«

 

»Tole je. Imel sem prijatelja. Ko je umiral, sem preprečil duhovniku, da bi se mu približal, čeprav so njegovi domači to želeli. Ko je bil še živ, sva si večkrat obljubila in celo prisegla, da ne bova pustila duhovnika k najini smrtni postelji.«

 

P. Leopold je skočil na noge, solze so mu zalile oči, tekle po licu in bradi. S tresočim in jokajočim glasom je ponavljal: »Sinko, kaj si storil? Kaj si storil, sinko? Pa kaj si ti vedel o večnosti? … Objokujem tvoj strašni zločin … Sinko, še ti jokaj, jokajva skupaj!«

 

To je starega grešnika zadelo v živo. Ni vedel, kaj naj reče, kaj naj stori. Pogledal je patra v obraz, ki so ga zalivale solze. Videl je, da so mu žarele oči kakor dva plamena. Tedaj je tudi sam planil v jok. Kakor po čudežu so izginili vsi dvomi in predsodki. Takoj se je spovedal in obžaloval vse pregrehe svojega brezbožnega življenja. Popolnoma se je spremenil in spreobrnil. Začel je živeti kot res dober kristjan in ni več zapustil p. Leopolda. S svojim spreobrnjenjem je potegnil za seboj mnogo prijateljev, ki so bili prej daleč od Boga.

Spovednica svetega Leopolda Mandića v Padovi

Nadškof Giacinto Ambrosi, kapucin, daje čudovito lepo spričevalo o vnemi p. Leopolda za zveličanje duš: »Ko so prihajali spovedanci, je bil vedno pripravljen. Ob katerem koli času, podnevi in ponoči. Vedno s tisto svojo značilno dobroto. Nikdar ni pokazal nevolje ali utrujenosti. Nejevoljni so bili sobratje, ki so videli toliko ljudi, ki so čakali pri njegovi spovednici in mu niso pustili toliko časa, da bi šel in se okrepčal. Pater pa ni bil nikoli nepotrpežljiv. Zanj so bili najlepši tisti dnevi, ko je največ spovedoval. Če kdaj ni bil zadovoljen kot navadno, so vsi vedeli, da po njegovem mnenju ni bilo zadosti dela v spovednici.

 

Največji čudež je njegovo življenje samo. Živeti le v Božjo slavo, žrtvovati se do onemoglosti, do izčrpanosti, v tako težkem apostolatu, kot je spovedovanje, to je junaštvo brez primere. Gotovo so v Cerkvi še drugi, ki so se posvetili spovedovanju z enako obveznostjo in vnemo, toda bolj kot pater Leopold gotovo ne. Kajti ne morem razumeti, da bi mogel kdo na tem tako težkem in občutljivem področju narediti več ali bolje, kot je storil p. Leopold.«

 

Spovedovanje je bilo njegov poklic, ki ga je čutil v sebi že od otroških let. Neka redovnica iz Padove piše: »P. Leopold mi je povedal tole: ‘Kot osem letni deček sem se pregrešil v majhni stvari. Še danes sodim, da ni bil velik greh. Sestra me je grajala in odvedla k župniku, da me pouči in kaznuje. Ko sem se mu spovedal, me je najprej ostro pokaral, potem me je poslal klečat sredi cerkve. Globoko užaloščen sem sam pri sebi mislil: Zakaj tako ostro ravnajo z otrokom zaradi majhnega pregreška? Ko bom velik, hočem biti redovnik. Postal bom spovednik in izkazoval grešnikom veliko usmiljenje indobroto!’«

 

Vir: Sveti Leopold Mandić, P. Pietro Bernardi (str. 112-114); Žepna knjižnica Ognjišča 18, Koper 1983

 

Več o svetniku:

Svetniki: http://svetniki.org/sveti-leopold-mandic-redovnik-in-spovednik/

 

Relikvije svetega Leopolda Mandića v Ljubljani: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/relikvije-sv-leopolda-mandica-v-ljubljani18?Open

 
Scroll to top