Spiritus Sanctus
TEMELJI VERE in POMEMBNE NOVICE

ZAKRAMENT SVETEGA REDA

 

KATEKIZEM KATOLIŠKE CERKVE (1997)

 

Drugi del

OBHAJANJE KRŠČANSKE SKRIVNOSTI

Drugi oddelek

SEDEM ZAKRAMENTOV CERKVE

Tretje poglavje

ZAKRAMENTI SLUŽENJA OBČESTVU

6. člen

ZAKRAMENT SVETEGA REDA

VI.

Kdo more prejeti ta zakrament?

 

1577 »Veljavno prejme svete redove le krščen moški (vir)«. Gospod Jezus je izbral može (viri), da je izoblikoval zbor dvanajstih apostolov, in apostoli so delali isto, ko so izbirali sodelavce, ki so jih nasledili v njihovi nalogi. Zbor škofov, s katerimi so duhovniki zedinjeni v duhovništvu, do Kristusove vrnitve ponavzočuje in posedanja zbor dvanajsterih. Cerkev priznava, da jo ta izbira Gospoda samega obvezuje. Zato posvečenje (ordinatio) žensk ni mogoče.

 

1578 Nihče nima pravice prejeti zakrament svetega reda. Nihče si ne prilašča te službe. Bog ga k temu pokliče. Kdor misli, da prepoznava znamenja božjega klica k posvečeni cerkveni službi, mora svoje hrepenenje ponižno podrediti avtoriteti (oblasti) Cerkve, ki ji pripada odgovornost in pravica poklicati koga k prejemu redov. Kakor vsako milost je treba tudi ta zakrament sprejeti kot zastonjski dar.

 

1579 Vsi posvečeni nositelji cerkvene službe v latinski Cerkvi, razen stalnih diakonov, so redno izbrani izmed vernih mož, ki živijo kot samski in imajo voljo ohraniti celibat »zaradi božjega kraljestva«. Poklicani, da se brez razdeljenosti posvečajo Gospodu in temu, kar je Njegovega (prim. 1 Kor 7,32), se v celoti podarjajo Gospodu in ljudem. Celibat je znamenje tistega novega življenja, kateremu naj služi nositelj cerkvene službe, ki je bil prav za to posvečen; če je celibat sprejet z veselim srcem, sijajno oznanja božje kraljestvo.

 

1580 V vzhodnih Cerkvah že stoletja velja drugačna ureditev; medtem ko škofe izbirajo izključno med neporočenimi, morejo poročeni možje biti posvečeni v diakone in duhovnike. Ta praksa že dolgo časa velja za zakonito; ti duhovniki opravljajo plodovito službo sredi svojih skupnosti. Sicer pa je celibat duhovnikov v vzhodnih Cerkvah zelo v časti; in številni so duhovniki, ki so ga zaradi božjega kraljestva svobodno izbrali. Tako na Vzhodu kakor na Zahodu se tisti, ki je prejel zakrament, ne more več poročiti.

 
Scroll to top