ŠKOF SCHNEIDER: SVETO OBHAJILO (OBRED) V ČASU PANDEMIJE
Škof Athanasius Schneider; 28. februar 2020
»Prepoved obhajanja na jezik … pomeni zlorabo pooblastil.«
Opomba urednika LifeSite News: pričujoči članek je bil najprej objavljen na Rorate Caeli in je ponatisnjen z dovoljenjem škofa Schneiderja.
Nihče nas ne more prisiliti naj sprejmemo Kristusovo telo na način, ki pomeni tveganje za izgubo delčkov in zmanjšanje spoštovanja, kar se zgodi pri prejemu svetega obhajila na roko. Čeprav velja, da bi mogla oseba prejeti sveto obhajilo na majhen bel in čist robček (purifikatorij1, majhen korporal2) ter ga zaužiti z usti, takega načina ni vedno moč uporabiti in ga nekateri duhovniki celo zavračajo.
V teh primerih je bolje opraviti duhovno sveto obhajilo, ki dušo napolni s posebnimi milostmi. V časih preganjanja številni katoličani dolgo časa niso mogli prejeti svetega obhajila na zakramentalni način, ampak so se duhovno obhajili z veliko duhovne koristi.
Obhajanje na roko ni nič bolj higienično kot obhajanje na jezik. Dejansko je lahko nevarno za okužbo. S higienskega vidika roka prenaša ogromno bakterij. Številni patogeni3 se prenašajo po rokah. Pri rokovanju z drugimi ljudmi, pogostem dotikanju predmetov, kot so kljuke na vratih, stopniščne ograje in ročaji za držanje v javnem prometu, lahko mikrobi hitro preidejo z roke na roko; s temi nečistimi rokami in prsti se ljudje potem pogosto dotikajo nosu in ust. Mikrobi lahko včasih na površini dotaknjenih predmetov preživijo več dni. Glede na raziskavo iz leta 2006, objavljeno v reviji »BMC Infectious Diseases«4, se lahko virusi gripe in podobni virusi obdržijo na neživih površinah, kot so npr. vratne kljuke, stopniščne ograje in ročaji v prevoznih sredstvih ter javnih zgradbah, nekaj dni.
Številni ljudje, ki pridejo v cerkev in nato prejemajo sveto obhajilo na roke, so se najprej dotaknili kljuke ali ograj in držali ročaje v javnem prevozu ali drugih stavbah. Tako se virusi vtisnejo na dlani in prste njihovih rok. In potem se med sveto mašo s temi rokami in prsti včasih dotikajo nosu ali ust. S temi rokami in prsti se dotaknejo posvečene hostije in tako vtisnejo virus tudi na hostijo ter ga na ta način po hostiji prenesejo v svoja usta.
Obhajanje na jezik je zagotovo manj nevarno in bolj higiensko v primerjavi s obhajilom na roko. V resnici dlani in prsti roke brez temeljitega umivanja nedvomno vsebujejo kup virusov.
Prepoved obhajila na jezik je v primerjavi z velikimi tveganji za zdravje pri obhajanju na roko v času pandemije neutemeljena. Takšna prepoved pomeni zlorabo pooblastil. Poleg tega se zdi, da nekatere cerkvene oblasti razmere epidemije uporabljajo kot izgovor. Zdi se tudi, da imajo nekateri pri tem nekakšno cinično veselje, da vse bolj in bolj širijo potek trivializacije in desakralizacije najsvetejšega božanskega Kristusovega telesa v evharističnem zakramentu, ko telo samega Gospoda izpostavljajo resnični nevarnosti nespoštovanja (izguba drobcev) in skrunitve (tatvina posvečenih hostij).
Potem je tu še dejstvo, da med 2000-letno zgodovino Cerkve ni bilo dokazanih primerov okužb zaradi prejema svetega obhajila. V Bizantinski cerkvi duhovnik vernikom podeli obhajilo celo z žlico, eno žlico za vse. In potem duhovnik ali diakon popije vino in vodo, s katero je očistil žlico, ki se je je med prejemanjem svetega obhajila včasih celo dotaknil jezik vernika. Številni verniki vzhodnih cerkva se zgražajo, ko vidijo pomanjkanje vere pri škofih in duhovnikih latinskega (katoliškega) obreda, ko uvajajo prepoved prejemanja svetega obhajila na jezik, prepoved, uveljavljeno končno zaradi pomanjkanja vere v svet in božanski značaj telesa in krvi evharističnega Kristusa.
Če se Cerkev v današnjem času ne bo ponovno z največjo vnemo trudila krepiti vero, spoštovanje in varnostne ukrepe za Kristusovo telo, bodo vsi varnostni ukrepi za ljudi zaman. Če se Cerkev v današnjem času ne bo spreobrnila in obrnila k Kristusu ter dala prvenstvo Jezusu, in sicer evharističnemu Jezusu, bo Bog pokazal resničnost svoje besede, ki pravi: »Če GOSPOD ne zida hiše, se zaman trudijo z njo njeni graditelji; če GOSPOD ne varuje mesta, zaman bedi tisti, ki straži.« (Psalm 127, 1-2)
Za prejem duhovnega svetega obhajila se priporoča naslednja molitev:
Ob tvojih nogah, o Jezus, ležim, in ti darujem obžalovanje svojega skesanega srca, ponižanega v njegovi ničvrednosti in tvoji sveti navzočnosti. Častim te v zakramentu tvoje ljubezni, neopisljivi evharistiji7. Želim te sprejeti v revno bivališče, ki ti ga nudi moje srce. Ko čakam na srečo zakramentalnega svetega obhajila, te želim posedovati v duhu. Pridi k meni, o moj Jezus, ker jaz s svoje strani prihajam k tebi! Naj ljubezen objame vse moje bitje v življenju in smrti. Verujem vate, upam vate, ljubim te. Amen.
+ Athanasius Schneider, pomožni škof škofije sv. Marije v Astani (Kazahstan)
1 Purifikatorij ali rutica, s katero mašnik obriše kelih, predstavlja tančice, s katerimi so obrisali Kristusovo mrtvo telo.
2 Korporal ali telesnik, na katerem stoji kelih, ponazarja Jezusov mrtvaški prt.
3 Patogen je bolezen povzročujoč organizem.
4 BMF Infekcijske bolezni
5 Trivializacija: delati kaj vsakdanje, nepomembno, plehko, plitvo, ničevno.
6 Desakralizacija: narediti, da nekaj ni več sveto
7 Beseda evharistija izhaja iz grščine: ευχαριστία – euharistia pomeni zahvala. Pomen izhaja iz tega, ker se je Jezus na veliki četrtek, ko je pri zadnji večerji blagoslovil kruh in vino, zahvalil Bogu, svojemu Očetu, za darove in za čudež spremenitve (prim.j Jn 11,42).
Koronavirus in sveto obhhajilo: http://ad-dominum.blogspot.com/2020/02/coronavirus-in-sveto-obhajilo-2722020.html