CORPUS CHRISTI
Corpus Christi, veliki cerkveni praznik Evharistije, navdihuje k češčenju našega Gospoda.
Peter Kwasniewski; 11. 6. 2020
Danes je tradicionalno veliki praznik Corpus Christi1, ko se spominjamo Gospodove ustanovitve najsvetejšega zakramenta, in ko bomo po običaju svete matere Cerkve v javni procesiji nosili visoko dvignjeno monštranco, da bi prejel počastitev krščanskih duš. Zahvaljujoč prvenstveno širjenju tega praznika po krščanskem svetu je običaj evharističnega češčenja doživel silen zagon in dosegel vrhunec v tridentinskem ali protireformacijskem obdobju. V dvajsetem stoletju je češčenje oslabelo zaradi neugodnega vpliva modernizma; na novo cveti, kjer koli se je začelo verovati in vero spet živeti.
Stoletja so bili katoličani spodbujani k pobožnim obiskom tabernaklja v kateri koli cerkvi. Ta običaj bi morali obnoviti. Če greste med sprehodom ali opravkom mimo cerkve, vstopite za trenutek, da bi molili k našemu Gospodu. Če postanek ni mogoč, naredite znamenje križa, ko greste mimo, in izgovorite kratko molitev, kot je »Jezus, Kralj ljubezni, zaupam v tvoje ljubeče usmiljenje.«
Mati Mectilde de Bar (1614–1698), francoska duhovna pisateljica iz 17. stoletja, katere spisi so zdaj lažje dostopni, zahvaljujoč antologiji Skrivnost nedoumljive ljubezni, ki jo je nedavno objavil Angelico Press, pravi: »Nikoli ne smemo izgubiti iz vida naših svetih tabernakljev: tam najdemo svojo moč in svojo krepost. Če bi človeška slabost in zadeve dopuščale, bi morali celo življenje preživeti pred nogami našega božanskega Učitelja; vsaj pojdimo tja čim pogosteje in opustimo tolikere jalove zaposlitve, ki nas oropajo za dragoceni čas, potreben za to, kar dolgujemo Božji ljubezni.« (str. 22)
V čudoviti knjigi In Sinu Jesu: Ko srce govori srcu – Dnevnik duhovnika v molitvi, naš Gospod poudarja pomen teh obiskov in izraža svoje nezadovoljstvo nad zaprtimi cerkvami:
»Presveta Evharistija ni samo moja žrtev, darovana Očetu, čeprav na nekrvav način; ne gre samo za oskrbovanje duš, ko jih hranim s svojo lastno krvjo in telesom; je tudi zakrament mojega božanskega prijateljstva, poroštvo moje goreče želje, da ostanem blizu vsem, ki me iščejo, vsem, ki me potrebujejo, vsem, ki bi preživeli čas v moji družbi.
Zaradi tega me tako žalosti, da so cerkve zaklenjene in da me več dni pustijo samega v tabernaklju. Pritegnil bi duše k svojemu odprtemu Srcu, dal bi jim okusiti, kako je, ko se zadržujejo v sijaju mojega evharističnega obličja, daroval bi sebe v intimnem prijateljstvu dušam, pritegnjenim k meni v zakramentu moje ljubezni, vi duhovniki, pastirji duš, pa ste pozabili, da je ohranjanje odprtih cerkev sestavni del vaše svete službe. V svoji evharistični navzočnosti bi pasel duše, vi pa s tem, da moje cerkve še naprej zapirate za duše, onemogočate želje mojega evharističnega Srca in jim nasprotujete. Nebesa se žalostijo zaradi tega. Ni težko obdržati moje cerkve odprte in poskrbeti za duhovne potrebe tistih, ki bi rade volje vstopili vanje v iskanju mojega prijateljstva. Ovire niso tisto, kar vi mislite; ovira je pomanjkanje vere, izguba vere v mojo resnično navzočnost. Moji duhovniki bodo odgovorni za hladnost in osamljenost, ki me je obdala v zakramentu moje ljubezni. Kako si želim, da bi bile moje cerkve odprte! Odprite vrata Mojih posvečenih hiš in mi zaupajte, da jih bom napolnil z njimi, ki me bodo častili v duhu in resnici!« (str. 54)
Kasneje v knjigi Mati Božja govori naslednje:
»Kako je izdan moj Sin? Njegovi duhovniki, moji lastni sinovi, ga izdajo, kadar ga ne oznanjajo in ko s tem, da ne učijo skrivnosti njegove resnične navzočnosti, puščajo duše v temi nevednosti brez ognja ali svetlobe. Mojega Sina izdajo, ko s svojim zgledom preprečujejo spoštovanje in češčenje ter ljubečo pozornost do njegove navzočnosti. Izdajo ga, ko nevredno darujejo sveto mašno daritev in ko ga izročijo grešnikom, ki nimajo namena predati mu svoje srce in iskati njegovo usmiljenje ter njegovo odpuščanje za svoje grehe. Izdajo ga, ko ga pustijo samega v zaklenjenih cerkvah in ko otežujejo ali onemogočajo, da bi se duše približale njegovim tabernakljem in počivale v sijaju njegovega evharističnega obličja. Izdajo ga, ko dopustijo, da njegove cerkve postanejo mesta hrupa in svetnega klepetanja, in ko ne storijo ničesar, da bi spomnili duše na živo skrivnost njegove ljubezni, to je na njegovo navzočnost v tabernaklju.« (str. 184)
Zdi se povsem jasno, kakšna bi bila danes navodila našega Gospoda in Gospe duhovnikom in vernikom glede uporabe cerkev in globokega češčenja spoštovanje vzbujajoče skrivnosti Kristusa, stvarno navzočega v presvetem zakramentu.
Nekatere cerkve so, hvala Bogu, celo med zaprtjem zaradi COVID-19 ostale odprte in verniki so prišli vanje moliti. Vestni duhovniki so izpostavili posvečeno hostijo v češčenje. Nekateri so mogli darovati mašo in spovedovati. Ko bo zapisana zgodovina tega čudnega časa, bodo ti možje junaki, in govorilo se bo o njihovih tihih junaštvih.
Drugod je bilo javno življenje Cerkve skoraj ukinjeno, in sicer na način, ki grozljivo spominja na prerokbe o poslednjih časih, ko bodo duše zaman iskale duhovnike ali zakramente, temni knez tega sveta pa se bo škodoželjno veselil, kot da bi religijo iztrebil z obličja Zemlje.
»Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?«
Vero bo našel vsaj med tistimi katoličani, ki so ostali neomajno zvesti skrivnosti Corpus Christi in ki častijo Gospoda v hostiji v tabernakljih njegovih cerkev – in, če vse drugo odpove, v tabernakljih svojih src, kjer si je ustvaril dom.
1 Corpus Christi ali praznik sv. Rešnjega telesa in krvi, imenovan tudi telovo. Telovo je eden od štirih zapovedanih praznikov v Katoliški cerkvi. To so še Marijino vnebovzetje (15. avgust), praznik vseh svetnikov (1. november) in božič (25. december). Zapovedan praznik pomeni, da morajo verniki na ta dan k sveti maši. Največji praznik v Katoliški cerkvi je sicer velika noč, a ker je vedno v nedeljo, ni posebej zapovedan praznik, saj naj bi katoliki vsako nedeljo šli k sveti maši. Zapovedani pa so prazniki, ki lahko padejo na druge dni.
Corpus Christi – telovo; sveto Rešnje telo in sveta Rešnja kri: http://www.kapitelj.com/sveto_resnje_telo_in_sveta_resnja_kri_telovo.html
Sveto Rešnje Telo in Kri – praznik, ki je središče naše vere:
https://si.aleteia.org/2019/06/20/sveto-resnje-telo-in-kri-praznik-ki-je-bil-nekoc-prepovedan/