PAPEŽ IN LGBT
Papež Frančišek podpira LGBT naklonjeno »nuno transspolnikov«, kar povzroča zmedo.
Papež Frančišek je nedavno pohvalil argentinsko redovnico, sestro Mónice Astorga Cremona, ki vodi stanovanjski kompleks za moške, ki trdijo, da so ženske.
Iz Svetega pisma:
»Ženska naj ne nosi moške obleke in moški naj si ne oblači ženskih oblačil; kajti gnusoba je Gospodu, tvojemu Bogu, kdor koli to dela.« (5Mz 22,5)
John-Henry Westen; 25. avgust 2020
Papež Frančišek je šokiral svet s hvaljenjem redovnice, ki spodbuja katoliško sprejemanje navzkrižnega oblačenja, operacij »spremembe spola« in istospolnih odnosov.
Ta vprašanja so težka, zapleteno pa je tudi dejstvo, da ta redovnica dejansko počne zelo dobre stvari in pomaga ljudem iz hude revščine.
Doug Mainwaring iz LifeSite je prejšnji teden poročal o pohvalah papeža Frančiška argentinski sestri Mónici Astorga Cremona, ki je v Argentini lokalno znana kot »nuna transspolnikov1.«
Pohvala papeža Frančiška je prišla v luči njenega odprtja novega kompleksa dvanajstih majhnih apartmajev, rezerviranih izključno za moške, ki trdijo, da so ženske, in njihove spolne partnerje. Papež je v komunikaciji s sestro Cremono njene transspolne stranke označil za »dekleta«.
»Draga Monika, Bog, ki ni hodil v semenišče ali študiral teologije, vam bo obilno povrnil. Molim za vas in za vaša dekleta,« je dejal.
To pa ni prvič, da je papež Frančišek podal komentar, nasproten tistemu, kar Katoliška cerkev tradicionalno uči o zavračanju od Boga dane spolne identitete.
Papež Frančišek se je 2. oktobra 2016 skliceval na žensko, ki je bila podvržena operaciji »spremembe spola«, kot na moškega. Omenil je, da se je »poročil« z drugo žensko, in priznal, da ju je leta 2015 povabil in sprejel v Vatikanu, par pa je opisal kot »srečen«. Kot pojasnilo svoje uporabe zaimkov je papež dejal: »On, ki je bila ona, ampak je on.«
Papež je rekel tudi, da se je ženska, ki se je »počutila kot moški«, a »je bila telesno mlada ženska«, sčasoma »poročila« po operaciji spremembe spola v svojih dvajsetih letih. »Napisal mi je pismo, v katerem je rekel, da bi bilo zanj v tolažbo, če bi prišel k meni s svojo ženo,« je dejal papež. »Sprejel sem ju in bila sta zelo vesela.«
K temu lahko dodate še dejstvo, da je papež odkrito podpiral enega največjih pospeševalcev homoseksualnosti in transspolnosti v Katoliški cerkvi v Ameriki – očeta Jamesa Martina.
Papež je imenoval očeta Martina v Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja in mu dal priložnost govoriti na vatikanskem svetovnem srečanju družin. Z njim se je osebno srečal tudi v avdienci, katere fotografije je oče Martin uporabil za izpričanje papeževe podpore svoji agendi – kar je povzročilo nasprotovanje več ameriških škofov.
Vprašanja v zvezi s transspolnostjo so zapletena, zlasti danes, ko si družba močno prizadeva za njeno uveljavitev in silovito trdi, da tisti, ki izražajo kakršen koli dvom o njej, gojijo sovraštvo. Šli smo tako daleč, da smo – vsaj v nekaterih državah in narodih – psihološko pomoč tistim, ki želijo urediti svoje spolne želje, opredelili kot kaznivo dejanje.
Toda nauki Katoliške cerkve o spolnosti so zelo jasni in se ne morejo spremeniti.
Ta učenja so lani strnjeno povzeli v dokumentu različni visoki prelati, med njimi kardinal Raymond Burke in škof Athanasius Schneider. V dokumentu, imenovanem Deklaracija o resnicah, piše, da je upor in »velik greh«, če moški »poskuša postati ženska«. Dokument nadalje pravi: »Moški in ženski spol, moški in ženska, sta biološka resničnost, ki jo je ustvarila modra Božja volja (glej 1 Mz 1, 27; Katekizem Katoliške cerkve, 369). Torej gre za upor proti nravnemu in Božjemu zakonu in velik greh, če moški poskuša postati ženska s pohabljenjem svojega telesa ali celo s preprosto razglasitvijo, da to je, ali če bi ženska na podoben način poskušala postati moški, ali pa če kdo trdi, da ima civilna oblast dolžnost ali pravico delovati, kot da so takšne stvari mogoče ali bi take mogle biti (glej Katekizem katoliške cerkve, 2297).«
Leta 2000 je vatikanska Kongregacija za nauk vere izdala zaupne smernice škofom, pri čemer je ugotovila, da postopki »spremembe spola« ne spreminjajo spola osebe. Dokument je škofom naročil, naj nikoli ne spreminjajo spola, ki je naveden v župnijskih krstnih evidencah, in je določil, da se katoličani, ki so bili podvrženi postopkom »spremembe spola«, ne morejo poročiti, saj bi v očeh Cerkve »poročili« nekoga istega spola.
Tradicionalno stališče Cerkve do nauka o spolnosti, čeprav ga posvetna javnost označuje kot neobčutljivega in celo krutega, v resnici govori o resničnosti človeške spolnosti – zares je edino ljubeče in skrbno stališče, ki ga lahko zavzamemo.
Lažnost podpiranja življenjskega sloga, ki vodi do fizične, duševne in duhovne škode, se morda zdi na videz skrbna, v resnici pa posameznikom, ki so prizadeti s spolno disfunkcijo, odvzame oskrbo in pomoč, ki jo potrebujejo in si jo zaslužijo.
Najboljši predstavniki resnice o teh težkih vprašanjih so tisti, ki so prestali operacije »spremembe spola« in pričali o opustošenju, ki so ga povzročile. Walt Heyer je moški, ki je kot ženska živel osem let. Njegovo pričevanje, ki ga lahko preberete (poslušate) tukaj, je treba slišati, saj povzema stvarno podobo »spremembe spola« in škodo, ki jo povzroči potrjevanje zavračanja svojega od Boga danega spola.
Obstajajo številna druga pričevanja tistih, ki so šli po poti tako imenovanega »prehoda med spoloma« in opozarjajo na opustošenje, ki ga povzroči, in na odrešujočo moč Kristusa, ki jih je lahko rešil tega škodljivega in grešnega življenjskega sloga.
Kljub temu, da je poučevanje Cerkve v zvezi s tem jasno, je zmeda, ki so jo povzročili sestra Cremona, oče James Martin in tudi sam papež, resnično zelo velika. Poleg tega obstaja družbeni pritisk celo v obliki zakonov, ki tlačijo katoličane in vse, ki bi se ravno pri teh vprašanjih držali morale.
Ta vprašanja so zapletena in jih v primeru sestre Cremone še poslabša dejstvo, da te posameznike rešuje pred včasih hudo revščino in jim daje čiste bivalne prostore. Oh, kakšno bi bilo veselje, če bi to storila kot mati Terezija, ne da bi potrdila njihov spolni greh. Jasno je razvidno, da potrjuje te uboge ljudi v njihovem spolnem grehu, saj dovoljuje tem moškim, ki so oblečeni in včasih pohabljeni, da bi bili videti kot ženske, da živijo v teh stanovanjih s svojimi istospolnimi partnerji.
Povrhu tega je sestra Cremona spodbujala tako imenovane LGBT »pravice« in gejevske parade »ponosa«. Revnim ljudem bi lahko pomagala iz revščine, hkrati pa jim ponudila krščansko resnico o od Boga dani spolnosti. Seveda bi bila to težja pot, zagotovo pa družba ne bi slavila njenega dela, če bi to storila tako. Toda bila bi Kristusova pot, ki bi služila telesom in dušam teh ubogih ljudi ter jim pomagala tako na tem kot na prihodnjem svetu.
Če želite dobro sliko nove in lažne Cerkve, ki jo zavestno ali nevede pospešuje papež Frančišek, je sestra Cremona dober zgled.
Popačenje katoliške vere se dogaja do te mere, da vera postaja neprepoznavna. V Argentini je znani transspolni aktivist in komik, s katerim je povezana sestra Cremona. Ta biološki moški, ki trdi, da je ženska, se imenuje Lizzy Tagliani. V videoposnetku, v katerem za televizijsko oddajo deluje kot novinar na mestu dogajanja, se sprehaja med občestvom med katoliškim obhajanjem maše na prostem, kjer se pogovarja z več ljudmi v množici, na koncu pa tudi z izredno delivko svetega obhajila, ki ravno deli obhajilo.
Transvestit Tagliani vpraša izredno delivko svetega obhajila, če lahko prejme obhajilo, čeprav je morda grešil. In ona mu podeli obhajilo. V studiu je vznemirjanje, saj je to presenečenje, in Tagliani v šali reče: »Če se stopim, vem, zakaj – ker sem prejela obhajilo, čeprav v grehu.« Ko se smeh umiri, gostiteljica oddaje reče: »Kakor koli že, papež je rekel, naj delamo nered,« na kar Tagliani odgovarja: »Seveda, saj sem le naredila nered tako, kot je papež Frančišek rekel, da moramo.2«
Stanje v Cerkvi je strašno. Zdi se nam, da smo prišli do časov, napovedanih v Svetem pismu, ko bodo celo izvoljeni zbegani. Rad bi vas prosil, da se mi pridružite pri prošnji vsem našim zvestim škofom in kardinalom, naj spregovorijo in branijo vero, ki jo kvari papež sam. Da, ti časi so težki, in ja, težko je zavzeti tako stališče. Toda poklicani so, da branijo vero. Pravzaprav je prav tisti apostol, ki se je javno soočil s prvim papežem – sv. Petrom – zaradi njegove zmote, rekel tole škofu sv. Timoteju: »Rotim te pri Bogu in Kristusu Jezusu, ki bo sodil žive in mrtve, pri njegovi pojavitvi in njegovem kraljestvu: Oznanjuj besedo, vztrajaj v ugodnih in neugodnih okoliščinah. Prepričuj, grajaj, spodbujaj z vso potrpežljivostjo in poučevanjem. Prišel bo namreč čas, ko nekateri ne bodo prenesli zdravega nauka, ampak si bodo po svojih željah poiskali veliko učiteljev, ker hočejo ustreči svojim ušesom. Ušesa bodo obračali proč od resnice in zabredli v bajke. Ti pa bodi v vsem trezen, pretrpi nadloge, opravi poslanstvo evangelista in izpolni svojo službo.« (2 Tim 4, 1-5)
1 Oseba je transspolna, kadar čustveno in psihološko čuti, da pripada nasprotnemu spolu.
2 »Napisali so mi govor, ki naj vam ga preberem. Toda govori so dolgočasni,« je dejal argentinski papež ob glasnem odobravanju in zavrgel besedilo. »Naredite nered, nato pa ga tudi pomagajte pospraviti. Nered, ki nam daje svobodno srce, nered, ki nam daje solidarnost, nered, ki nam daje upanje.«
To so besede papeža Frančiška mladim ob koncu potovanja po Južni Ameriki julija 2013.
Papež osebnost leta LGBT revije Advocate: https://www.primorske.si/2013/12/17/papez-osebnost-leta-lgbt-revije
Iz utemeljitve podelitve nagrade za osebnost leta papežu Frančišku LGBT revije Advocate:
»Močna sprememba v načinu izražanja pri papežu Frančišku z ozirom na njegvova dva predhodnika – oba sta bila med dobitniki letne nagrade Phobie Award LGBT revije Advocate za najslabčega človeka leta – naredi to, kar je storil leta 2013, za še bolj drzno.
Prisluhnite odmevu na papežev komentar ‘Kdo sem, da bi sodil?’: Papež Frančišek je danes izrekel nekaj najbolj spodbudnih besed, ki jih je papež kdaj izgovoril o gejih in lezbijkah.
Papež Frančišek danes ni izrazil spremembe cerkvenega nauka, vendar je govoril sočutno in s tem spodbudil že tako živahen pogovor, ki bo nekega dne Cerkvi omogočil, da v celoti sprejme katolike geje in lezbijke.«
https://www.advocate.com/year-review/2013/12/16/advocates-person-year-pope-francis (v angleščini)
Vir: https://www.lifesitenews.com/blogs/pope-backs-pro-lgbt-nun-of-the-trans-causing-confusion