Blagor človeku,
ki ne hodi po nasvetu krivičnih,
ne stopa na pot grešnikov
in ne poseda v družbi porogljivcev,
temveč se veseli v GOSPODOVI postavi
in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči …

Ko mi je bilo tesno, sem klical GOSPODA,
k svojemu Bogu sem klical na pomoč.
Slišal je moj glas iz svojega templja,
moje vpitje je pred njegovim obličjem,
prišlo je v njegova ušesa.

Izkaži mi milost, o Bog, po svoji dobroti,
po obilnosti svojega usmiljenja izbriši moje pregrehe!
Popolnoma me operi moje krivde,
mojega greha me očisti!

Zakaj svoje pregrehe priznavam,
moj greh je vedno pred mano.
Zoper tebe, tebe samega, sem grešil,
hudobijo v tvojih očeh sem storil,

Gospod, ni ti enakega med bogovi,
ni del, ki bi bila, kakor so tvoja.
Vsi narodi, ki si jih naredil, bodo prišli,
padali bodo na kolena pred tabo, Gospod,
tvoje ime bodo slavili.

Tisti, ki stanuje v zavetju Najvišjega,
ki prenočuje v senci Mogočnega,
pravi GOSPODU: »Moje zatočišče in moja trdnjava,
moj Bog, ki vanj zaupam.«