SVETNIŠKI ŠKOF, PREROK ZA DANAŠNJI ČAS

SVETNIŠKI ŠKOF, PREROK ZA DANAŠNJI ČAS

JE FULTON SHEEN PREROKOVAL O TEH ČASIH?

»Edini izhod iz te krize je duhoven … Čas je bližje, kot si mislite.«

Joseph Pronechen; 20. september 2019

Je nadškof Fulton Sheen prerokoval o teh časih?

V pogovoru pred 72 leti se je škof Fulton Sheen zdel jasnoviden kot starodavni preroki.

»Smo pri koncu krščanskega sveta,« je nadškof Fulton Sheen dejal med pogovorom leta 1947. Ko je jasno povedal, da ne misli na krščanstvo ali Cerkev, je dejal, da »je krščanski svet gospodarsko, politično in družbeno življenje, ki ga navdihujejo krščanska načela. To se končuje – videli smo, kako umira. Poglejte simptome: razpad družine, ločitev, splav, nemoralnost, obča nepoštenost.«

Preroški Sheen je bil jasnoviden in je svaril vnaprej že v radijski oddaji 26. januarja 1947.

»Zakaj se le redki zavedajo resnosti naše sedanje krize?« je vprašal pred 72 leti. Nato je podal odgovor: »Delno zato, ker ljudje nočejo verjeti, da je njihov čas pregrešen, deloma zato, ker bi to pomenilo preveč samoobtoževanja, in predvsem zato, ker zunaj sebe nimajo meril, s katerimi bi lahko merili svoj čas … Samo tisti, ki živijo iz vere, res vedo, kaj se dogaja v svetu. Velike množice brez vere se ne zavedajo pogubnih procesov, ki so v teku.«

To se gotovo zdi kot posnetek običajnih osumljencev – kot naslovi in zgodbe današnjega časa. Da bi osvetlil svojo poanto, je Sheen poudaril, da »Sveto pismo opisuje, kako je bilo sonce na dan, ko je bila Sodoma uničena, svetlo; Balthasarjevo kraljestvo se je končalo v temi; ljudje so videli Noa, kako se pripravlja na poplavo 120 let pred njenim nastopom, vendar ljudje niso verjeli. Sredi navidezne blaginje, svetovne enotnosti, je izdan odlok angelom, a množice nadaljujejo po svojih nečistih uhojenih poteh. Kot je rekel naš Gospod: Kakor so namreč v tistih dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Noe v ladjo, in niso spoznali, dokler ni prišel potop in vseh odnesel, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega.« (Mt 24, 38–39)

Sheen se je spraševal, ali se sploh zavedamo znamenj časa, ker so se »temeljne dogme sodobnega sveta razblinjale pred našimi očmi.« Nadomeščale so jih domneve, da

(1) »človek v življenju nima nobenega drugega namena, kot da proizvaja in pridobiva bogastvo,«

(2) misel, da je človek po naravi dober in »nima potrebe po Bogu, kateremu bi pripisal zasluge ali po Odrešeniku, da ga reši krivde, ker je napredek samodejen, zahvaljujoč znanstveni vzgoji in evoluciji, ki bo človeka nekega dne naredila za neke vrste boga,« in

(3) zamisel, da razum ni namenjen odkrivanju »smisla in cilja življenja, namreč rešitvi duše, ampak zgolj izumljanju novih tehničnih izboljšav, da bi na tej zemlji ustvarili mesto človeka, ki bi nadomestilo Božje mesto.«

Mar tehnologija, ki napreduje z vrtoglavo hitrostjo, ne zahteva poslušnosti tako velikega deleža prebivalstva?

Svetniški škof Sheen je opozoril, da znamenja časa razkrivajo, da smo »zagotovo na koncu nereligiozne dobe civilizacije, ki je religijo obravnavala kot dopolnilo k življenju, pobožni dodatek, oblikovalca morale za posameznika, a brez družbene pomembnosti, kot vojno bolnico, ki je skrbela za propadle ljudi družbene ureditve, dokler znanost ne doseže točke, ko teh ne bo več; ki se je na Boga sklicevala le kot na zagovornika narodnih idealov ali kot tihega družabnika …, ki pa ni imela ničesar povedati o tem, kako naj se streže stvarem.«

Potem je veliki škof rekel nekaj, kar se na prvi pogled zdi nezaslišano, ko danes gledamo na to: »Novo obdobje, v katerega vstopamo, je tisto, kar bi lahko imenovali religiozna stopnja človeške zgodovine.«

A hitro je rekel, da to še ne pomeni, da se bodo ljudje »obrnili k Bogu.« Rajši se bodo iz ravnodušnosti obrnili v strast do »absolutnega«. Potekal bo boj »za duše ljudi … Navzkrižje prihodnosti je med absolutom, ki je Bog-človek in absolutom, ki je človek bog; med Bogom, ki je postal človek, in človekom, ki sebe dela za Boga; med brati v Kristusu in tovariši v antikristu.«

Sheen nadaljuje z opisovanjem antikrista, ki ga bomo prihranili za drugič, sedaj bi veljalo reči le: »njegova religija bo bratstvo brez Božjega očetovstva, prevaral bo celo izvoljene.« Svetniški škof omeni tudi komunizem, ki ima svoje mesto v tem, kar se je dogajalo takrat in onkraj tistega časa, kot še vedno vidimo. Spomnite se, kaj je Gospa iz Fatime povedala o Rusiji, ki bo širila svoje zmote (komunizem), če svet ne bo upošteval njenih navodil.

Nadaljujmo z našim časom

Daljnovidni Sheen je spomnil: »Bog ne bo dovolil, da nepravičnost postane večna. Revolucija, razpad in kaos morajo biti opomniki, da je bilo naše razmišljanje napačno, naše sanje brezbožne. Moralno resnico potrdijo razvaline, ki sledijo njenemu zavračanju. Kaos našega časa je najmočnejši negativni dokaz, ki bi ga kdaj koli lahko podali za krščanstvo … Razpad, ki sledi zapustitvi Boga, tako postane zmagoslavje smisla, ponovna potrditev namena … Nesreča je izraz Božje obsodbe zla, izraz Božje sodbe … Katastrofa razkriva, da se zlo samo porazi; ne moremo se odvrniti od Boga, ne da bi ranili sebe.«

Sheen je navedel še en razlog, zakaj kriza mora priti – »da se prepreči lažno istovetnost Cerkve in sveta.« Naš Gospod je želel, da bi se njegovi privrženci razlikovali od tistih, ki to niso bili: ker sem vas odbral od sveta, vas svet sovraži. (Jn 15,19)

Celo leta 1947 je svetniški škof Sheen videl, da »sta za življenje mnogih kristjanov značilna povprečnost in kompromis. Mnogi berejo iste romane kot sodobni pogani, izobražujejo svoje otroke na enak brezbožen način, poslušajo iste poročevalce, ki nimajo drugega merila, kot je presojanje današnjega dneva po včerajšnjem in jutrišnjega po današnjem, dopuščajo, da se poganski postopki kot sta ločitev in ponovno poročanje plazijo v družino; ne manjka tako imenovanih katoliških delavskih voditeljev, ki priporočajo komuniste v kongres ali katoliških pisateljev, ki sprejemajo predsedovanja v organizacijah komunistične fronte, da bi v filme vcepili totalitarne ideje. Ni več navzkrižja in nasprotovanja, ki naj bi nas označevalo. Na svet vplivamo manj, kot svet vpliva na nas. Ni razmejenosti.«

Glede te misli je navedel svetega Pavla, ki je Korinčanom rekel: »Kaj imata namreč skupnega pravičnost in nepostavnost? Kakšno občestvo ima luč s temo? Kakšno je soglasje med Kristusom in Beliárjem?« (2Kor 6,14-15)

Ko gre za ljudi, ki se zavzemajo za vero, življenje in poroko, je svetniški škof Sheen popoln odsev naslovov iz let 2018–19. »Priti mora do tega, da nas zlo zavrne, da nas prezira, nas sovraži, preganja, in potem bomo opredelili svojo vdanost, potrdili svojo zvestobo in določili, na čigavi strani smo. Kako se lahko jasno razločijo močna in šibka drevesa, če ne piha veter? Naša količina se bo sicer zmanjšala, vendar se bo naša kakovost povečala. Potem bodo preverjene besede našega Učitelja: in kdor z menoj ne zbira, raztresa.« (Mt 12,30)

Pogled k obzorju

Že leta 1947 je Sheen videl »prihod dneva zveri, ko ne bo kupovanja ali prodaje, razen če bodo ljudje zaznamovani z znakom zveri, ki bi požrla otroka Matere vseh mater«.

Dobri škof je navedel – spomnite se, da je bilo to leta 1947 – »Ob tem, da družina razpada in je na vsaki dve poroki v 35 večjih mestih v ZDA po ena razveza, v Los Angelesu pet razvez na vsakih šest zakonskih zvez, ne moremo zanikati, da se je nekaj prelomilo … Vsakdo, ki je imel kaj skupnega z Bogom, je danes osovražen, ne glede na to, ali je bila njegova poklicanost oznaniti njegovega Sina Jezusa Kristusa, kot so to storili judje, ali ga slediti kot kristjani.«

Kaj bi nam danes povedal Sheen, ko smo se spridili daleč onkraj tistega, kar je že videl, ko je dodal: »Včasih je v zgodovini hudiču dana svoboda, kajti nikoli ne smemo pozabiti, da je naš Gospod rekel Judi in njegovi drhali: To je tvoja ura. Bog ima svoj dan, zlo pa ima svojo uro, ko bo pastir udarjen in ovce razpršene.«

Vendar se Sheen ne boji za Cerkev, ampak za svet, ko govori o »nastopu antikrista proti Kristusu.«

»Ne trepetamo, da bi bil Bog vržen s prestola, ampak da bi lahko zavladalo barbarstvo; ni spremenitev (transsubstanciacija) tista, ki bi mogla propasti, ampak dom; niso zakramenti tisti, ki utegnejo zbledeti, ampak moralni zakon. Cerkev ne more imeti drugih besed za jokajočo žensko od Kristusovih na poti na Kalvarijo: Ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki!« (Lk 23,28)

Cerkev je skozi stoletja doživljala svoje velike petke, nas spominja svetniški škof Sheen, vendar so vedno bile tudi velikonočne nedelje, »ker je Jezus obljubil, da je peklenska vrata ne bodo premagala. In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28,20)

Kakor so stvari žalostne, še nikoli ni bilo »tako močnega dokaza za potrebnost krščanstva, saj ljudje zdaj odkrivajo, da se njihova beda in njihove stiske, njihove vojne in revolucije povečujejo v neposrednem razmerju in skladno z zapostavljanjem krščanstva. Zlo porazi samo sebe; le dobro se samo ohranja.«

Preroška priporočila

Tako kot starodavni preroki je tudi Sheen trdno upal in dajal praktična priporočila, ki so danes resnična kot so bila leta 1947.

Najprej: kristjani »morajo spoznati, da krizni trenutek ni čas obupa, ampak priložnosti. Bolj ko lahko predvidevamo pogubljenje, bolj se mu lahko izognemo. Ko spoznamo, da nas je doletel Božji srd, postanemo upravičeni do Božjega usmiljenja. Zaradi lakote je izgubljeni sin rekel: ‘Vstal bom in šel k svojemu očetu.’ Prav Božje kazni ustvarjajo upanje. Desni razbojnik je prišel k Bogu zaradi križanja. Kristijan najde osnovo za optimizem v najbolj skrajni črnogledosti, kajti njegova velika noč je v treh dneh velikega petka.«

Svetniški škof Sheen je ponudil tudi to pomembno in upanja polno spodbudo: »Eno od presenečenj v nebesih bo videti, koliko svetnikov je nastalo sredi zmede, vojne in revolucije.« Pokaže na veliko množico, stoječo pred Božjim prestolom, prepoznano kot »To so tisti, ki so prišli iz velike stiske in so oprali svoja oblačila ter jih pobelili z Jagnjetovo krvjo.« (Raz 7,14)

Še več je tega, kar nas bo spodbudilo, trdne v upanju. Sheen izrecno spomni, da po tem, ko je »naš božanski Gospod prikazal katastrofe, ki bodo zadele moralno razuzdano civilizacijo … ni rekel ‘Bojte se’, ampak Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in vzdignite glave, kajti vaša odkupitev se približuje.« (Lk 21,28)

Sheen je vsem katoličanom, judom in protestantom dejal, »da svet služi vašim dušam s strašnimi pozivi – pozivi k junaškim prizadevanjem za poduhovljenje. Katoličani bi morali zbuditi svojo vero, v domove obesiti razpelo, ki naj jih opominja, da moramo tudi mi nositi križ, zbrati vsak večer družino k molitvi rožnega venca, da bi lahko s skupno molitvijo posredovali za svet; iti vsakodnevno k sveti maši, da bi duh ljubezni in darovanja lahko zavel nad našim delom, družbenim življenjem in našimi dolžnostmi. Več junaških duš bi se lahko vsak dan lotilo brevirja, zlasti v župnijah, ki se zavedajo potrebe po zadostilnih in prosilnih molitvah, in te pobožnosti opravljalo v svojih cerkvah.«

Svetniški škof Sheen je vse pozval, naj molijo. »Sile zla so združene; sile dobrega so razdeljene. Morda se ne bomo mogli srečati v isti cerkveni klopi, lahko pa se srečamo na kolenih.«

Več nujnih stvari

Sheen je dodal naročila za naše duhovno in večno dobro. »Tisti, ki imate vero, raje ostanite v posvečujoči milosti in tisti, ki nimate ne ene ne druge, raje spoznajte, kaj pomenita, ker bo v dobi, ki prihaja, le en način, kako umiriti svoja tresoča kolena, in to bo, da se spustite nanje in molite. Najpomembnejša težava na svetu danes je vaša duša, zanjo poteka boj.«

Iz kaotičnih razmer je samo ena pot, je razkril zaskrbljeni škof. »Edini izhod iz te krize je duhoven, saj težava ni v tem, kako vodimo svoje knjige (uravnavamo svoje materialno življenje, op. prev.), ampak v tem, kako ohranjamo dušo. Čas je bližje, kot si mislite.«

Svetoval nam je, naj se v molitvi obrnemo k svetemu nadangelu Mihaelu. Nekoč smo to počeli z molitvijo svetemu Mihaelu po vsaki maši do 60. let prejšnjega stoletja. Danes nekatere škofije obnavljajo navado. Ko bi jo le vsi.

Obrnimo se posebno k Materi Božji, je svetoval Sheen in nato molil: »Kakor si v svojem telesu oblikovala Besedo, da je postala meso, ga oblikuj tudi v naših srcih. Bodi v naši sredi, ko se ognjeni plameni spuščajo na naša hladna srca, in če bo to noč, potem pridi, naša Gospa nebeške modrine, in nam spet pokaži Luč sveta sredi dneva.«

In bo. Kot je dejala v Fatimi: »Na koncu bo zmagalo moje Brezmadežno Srce.«

Vir: https://www.ncregister.com/blog/joseph-pronechen/did-fulton-sheen-prophecy-about-these-times