Ko se skušamo najbolj polno notranje izraziti, zapojemo. To je v naši naravi.
Prav posebej morda to velja za petje o trpljenju, o krhki minljivosti našega zemeljskega življenja. V njem se naše srce odpre v tožbi in sočutju bolj kot (le) ob besedah. V tem smislu je njihov pomen nenadomestljiv, njihov izraz pa najbolj tesno povezan z našo presežnostjo.
Eksorcist p. Peter Vrabec OFM je 12. marca 2020 v cerkvi sv. Lenarta frančiškanskega samostana v Novem mestu (Klošter) daroval sveto mašno daritev za ozdravljenje in osvoboditev (koronavirus).
Obračamo se na nekoga, ki je živ, ki je zdaj tu, na nekoga, ki je tesneje z nami, kot smo sami s seboj.
Kristus je vedno živ, on je vstal od mrtvih. On je živ v najvišji meri. Z njim se bomo zdaj zdaj zopet srečali, s takim, kakršen je bil, kakršen je in kakršen ostane.
V času krize vlade potrebujejo Božjo pomoč. Potrebujejo bogate izkušnje Cerkve pri reševanju stisk in tragedij.
Kadar so udarile nadloge, je Cerkev vedno služila na prvi bojni črti in ni stala ob strani.
Zakonik kanonskega prava uči, da je salus animarum lex suprema: odrešenje duš je najvišji zakon. S kakšnim namenom so človeška življenja rešena, če so duše za večno izgubljene?
Do pred dvema tednoma smo bili kolegi in jaz ateisti; bilo je normalno, ker smo zdravniki in smo se naučili, da znanost izključuje Božjo navzočnost.
Vedno sem se smejal staršem, ki so hodili v cerkev.
Zdaj moramo priznati: kot ljudje smo dosegli svoje meje …
Spoznali smo, da ko se konča to, kar človek zmore, takrat potrebujemo Boga.
Ko si molil prvo molitev, so padli moji grehi od mene kot dež z neba. Ko si govoril drugo molitev, tedaj sem bil očiščen podobno kot zlatar čisti zlato v hudem ognju. Še bolj pa sem bil očiščen, ko si izgovarjal tretjo molitev. Tedaj sem videl nebesa odprta in Jezusa Kristusa stati na desnici Boga Očeta, ki mi je govoril: ‘Pridi, odpuščeni so ti vsi grehi!
»Ko bo nastopil čas uresničenja skrivnosti,« pojasnjuje Mirjana, »bom to najprej povedala patru Petru Ljubičiću. To bo deset dni pred določenim dogodkom. Sedem dni bova preživela v postu in molitvi, tri dni pred uresničenjem skrivnosti pa bo on to objavil vsemu svetu.«
Kdor Marijo sprejme za Mater in Boga za svojega očeta, se ničesar ne boji. Bojijo se tisti, ki ne verujejo, ki se še niso prepustili Bogu. Mi kot človeška bitja govorimo, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, iščemo neke skrivnosti, če pa bolje razmislimo: kdo od nas bo jutri še živel? Morda se bo naša zemeljska prihodnost končala nocoj.
Na današnji dan, 18. marca 2020, se je zgodila velika prelomnica za vse Medžugorje, za svet in za številne vernike, ki vsak drugi dan v mesecu romajo na hrib prikazanj na kraj, znan kot Modri križ.
Izvedeli smo, da vidkinja Mirjana Dragičević-Soldo ne bo več imela javnih prikazanj in ne bo več prejemala sporočil, ki jih je Mati Božja dajala od 2. avgusta 1987 do danes.
Globalizacija dejansko uničuje prostor in razprši razdalje: danes je ključ do tega, da se izognemo epidemiji, socialna oddaljenost, osamitev posameznika. Karantena je povsem nasprotna ‘odprti družbi’, na kar upa George Soros.
Gospodar zgodovine je Bog, ne gospodarji kaosa. Ubijalec globalizacije je globalni virus, ki se imenuje koronavirus.
Papež Frančišek je ob izpolnjevanju določenih pogojev odobril popolni odpustek katoličanom, ki jih je neposredno prizadel koronavirus, ob tem pa je Vatikan pojasnil, da lahko duhovniki skupinam katoličanov, zajetim v pandemiji, podelijo splošno odvezo, če krajevni škof meni, da je to potrebno.
USLIŠANJA NA PRIPROŠNJO SVETEGA JOŽEFA
Nato pa reče trgovec: »Tu pa ni treba veliko pomišljati in se posvetovati. Toliko pa rečem, sveti Jožef ima svoje račune v najlepšem redu in ima lepo urejeno, koliko bo dobil in koliko bo izdal.«
S tem izroči trgovec p. Wolfu zavitek z denarjem. Seveda se je p. Wolf takoj vrnil domov in zadnje tri svete maše so se brale v čast svetemu Jožefu v zahvalo za čudežno pomoč v veliki stiski.
Srečen v življenju, blažen si v smrti,
Marija in Jezus ob tebi stojita
in v zvesti ljubezni ter z blagim pogledom
gledata nate.
S Kristusom v slavi nas ne pozabi,
izprosi nam milost, da Bog odpustí nam
slabosti in grehe ter sprejme nas k sebi
v luč in mir večni.
Najbolj žalostno in najbolj zaskrbljujoče za prihodnost človeštva je, da je sama Cerkev (to je predstavniki Cerkve) pozabila, da je Božja milost vredna veliko več kot naša življenja v sedanjosti. Zato zapirajo cerkve v skladu z zdravstvenimi in higienskimi protokoli. Cerkev je postala zdravstvena agencija, namesto da bi ostala prostor, kjer najdemo zveličanje.
Na splošno torej »lahko rečemo, da epidemija, ki je v teku … trenutno črpa vso svojo moč ne iz števila žrtev ali objektivne nevarnosti, temveč iz duhovne šibkosti človeštva.«